BuzzerBeater Forums

Na uvodu v Evropsko prvenstvo so naši fantje brez pretiranega truda ugnali reprezentanco Malte (57067). Končni rezultat 135-112 priča o tem, da obrambno tekma vsekakor ni bila na nivoju, a na koncu je v tem stadiju pomembno zgolj nabiranje zmag.

V uvodnih tednih pripravljenost krepko kroji sestavo ekip in tudi mi smo v prvo tekmo na EP vstopili z nekoliko drugačno postavo. Začeli so Gorišek, Peter, Jelinčič, Gorza in Verh. Za Kristjana Jelinčiča je bila to prva prava tekma v dresu slovenske reprezentance, kljub temu pa se je na koncu izkazal s 15 točkami in zelo lepim metom 5-8 (1-3 izza črte). Začetek tekme je bil še kolikor toliko izenačen, a vseeno smo s točkama Marka Petra hitro pobegnili na 13-7. Kasneje je prednost samo rastla in morda je kdo ob košu Edvarda Kadivca za 29-15 zavohal kri. A Malteški igralci se niso predali in po minuti odmora znova zaigrali na visokem nivoju.

Prvo četrtino smo dobili z visokim rezultatom 40-24, nato pa so gledalci na TV zaslonih (občinstva v dvorani Zacchi Palace v Milanu seveda ni bilo) spremljali izenačen boj z veliko koši. Po prvem polčasu smo tako kar nekoliko razočarano stremeli v semafor, ki je kazal rezultat, ki bi se morda bolj prilegel koncu tekme - 77-62.

A odigrati je bilo potrebno še cel polčas, v katerem se prav tako nismo pretegnili. Nasprotniki nas nikoli niso resneje ogrozili, najmanjšo razliko so si priigrali z emfatičnim zabijanjem Shauna Borga za 83-71. Kasneje so naši ponovno stopnjevali v napadu in prednost je hitro narastla nazaj na 20 točk, ob koncu četrtine smo vodili 105-81. Zadnji del je bil tako bolj revijalnega značaja, čeprav si je verjetno marsikateri slovenski navijač zelel se malo večjo kot jo je kazal semafor. A malteški napad je bil iz preučinkovit za kaj takega in prednost se je do konca tekme gibala malo nad 20 točkami. V drugem polčasu se je napadalni arzenal v obeh ekipah nekoliko izpraznil, a vseeno smo tekmo končali z enim najvišjih rezultatov, 135-112.

Tekma, ki bo šla tako iz vidika rezultata kot zanimivosti hitro v pozabo, pomembna je le zmaga in pogled naprej proti naslednjim nasprotnikom. V drugem krogu nas čaka Azerbejdzan, kjer ponovno ne bi smeli imeti tezav, čeprav nasprotnik še vedno premore nekaj visoko (pre)plačanih igralcev. V prvem krogu je sicer presenečenje pripravila Belorusija, ki je z levo roko ugnala lanske svetovne podprvake in nedvomnega favorita skupine Litvo. Vsekakor znak, da Belorusov ne bomo smeli podcenjevati, seveda pa tudi znak, da so vse ekipe v naši skupini premagljive.

Lep pozdrav

Tudi v drugi tekmi evropskega prvenstva je slovenska reprzentanca opravila, tisto, kar je bilo potrebno. Rutinirano smo ugnali Azerbejdžan (57069)

Pripravljenost naše ekipe pred tekmo je bila na zelo zadovoljivi ravni, nekaj problemov smo imeli zgolj pri igralcih pod košem. Tako sem pred tekmo vpoklical 14. igralca v našem kadru, Velimirja Kerkoviča, ki kljub svoji mladosti premore dovolj kvalitete, da lahko odigra pomembno vlogo na reprezentančnem nivoju. Tekmo smo sicer bolj ali manj začeli z najbolje pripravljenimi igralci - Peter, Jelinčič, Kadivec, Kozlar, Brljak. Tudi pripravljenost klopi je bila na nivoju in samozavestno smo lahko vstopili v tekmo z nerodnimi, a kljub vsemu močnimi azerbejdžanskimi hrusti.

S trojko Kristijana Jelinčiča po 13 sekundah tekme smo hitro nakazali, kako bo ta večer potekal naš napad. Kasneje je uspešno izza črte vrgel tudi Edvard Kadivec in tako smo hitro povedli za 6. Vseeno pa se nasprotniki niso vdali kar tako in predvsem njihova veterana Baydar Səfixanov ter Elten Əsgərov (izgovori naj to vsak po svojem občutku) sta Azerbejdžance razmeroma dolgo držala nad vodo, čeprav so ves čas nekoliko zaostajali. Po polovici prve četrtine smo le pomirili neučakane navijače v rimski areni Pala-Sbumbers, ter s trojko Jelinčiča prestopili mejo 10 točk prednosti. V preostanku četrtine smo povedli tudi za 16, a na koncu je semafor kazal rezultat 32-19 za Slovenijo.

Drugo četrtino je bolje začel Azerbejdžan in s košem Əsgərova so ponovno uspeli priti na enomesten zaostanek. Slednje je dokončno zresnilo naše, kapetan Edvard Kadivec je v dveh zaporednih napadih odlično zaposlil Henrika Gorzo ter Marka Petra in z dvema trojkama smo znova ušli na 48-30, nato pa s samostojno akcijo Ferdinanda Tekavca na prednost 20 pik, 50-30. Tekma je delovala odločeno in gledanost TV programa je v tem času precej upadla, saj je občinstvo preklopilo na tekmo naše mladinske ekipe. Vseeno pa so tudi starejši kolegi morali odigrati do konca in po možnosti okrepiti tudi našo koš razliko. Na polčas smo odšli s prednostjo 60-37, kar je bilo solidno, a seveda je bila želja do konca tekme prednost podvojiti.

V drugem polčasu se je razigral Marko Peter in s tremi trojkami popeljal Slovenijo v lepo prednost 71-37, kasneje sta njegovo briljantno predstavo nadaljevala Jelinčič in Kadivec, a tudi Azerbejdzanci so uspeli doseči nekaj (pre)lahkih košev in tako prednost naših ni naraščala tako hitro. Z nekaj navdihujočimi potezami Səfixanova so znova prilezli pod 30 točk razlike, a nato je Jelinčič Azerbejdžancem z dvema trojkama zapored ponovno ubil voljo. Pred zadnjimi 12 minutami je bil rezultat 98-66 in v igro so vstopili rezervisti, od katerih pa smo seveda pričakovali, da bo razmerje moči na parketu ostalo enako.Naši rezervisti so potrebovali nekaj minut, da so stopili na plin, a v drugi polovici četrtine je prednost le začela rasti in v zadnjih minutah prilezla na 40 točk razlike.

Končni rezultat 130-88 je nekje v mejah pričakovanega, pohvaliti je potrebno predstavo nekaterih manj izkušenih igralcev, v prvi vrsti Kristijana Jelinčiča, ki je ob metu 15-25 (5-8 za tri) dosegel zelo lepih 39 točk. Seveda pa je od preigravanja Azerbejdžancev do igranja z najbolj kakovostnimi ekipami še dolga pot, česar pa mislim, da se mladeniči zavedajo. Na tekmi seveda ni bilo vse popolno, v skoku smo (pričakovano) krepko izgubili in zbrali en sam samcat skok v napadu. Deloma posledica dobrega meta, taktike in manjka nekaterih visokih igralcev. Do tekme s Crno Goro bomo potrebovali več moči pod košem, saj zdaj šale ni več. Igramo še pet tekem, vse proti nasprotnikom, ki nas lahko premagajo. Zato je skrb za minute v naslednjih 5 ali več tednih še toliko bolj pomembna.

Lep pozdrav

Po tretjem krogu evropskega prvenstva slovenska reprezentanca ostaja neporažena. S suvereno igro smo bili premočni za izbrano vrsto Črne Gore (57075)

Pred tekmo smo lahko računali na dobro pripravljeno zunanjo linijo, nekaj več težav pa smo imeli pri izbiri igralcev pod košem. Slednje se je poznalo še toliko bolj potem, ko je v soboto poškodbo staknil Matevž Verh. Pred tekmo sem tako vpoklical veterana Žigo Pečevnika, prav tako pa se nam je pridružil tudi mladi Milan Podobnik.

Prva peterka Peter, Srnec, Kadivec, Gorza in Pečevnik je v tekmo vstopila sila nezbrano. Prvo minuto odmora smo bili primorani vzeti pri zaostanku 2-6, nato pa še eno pri zaostanku 2-11. Kasneje smo le uveljavili premoč v kvaliteti in prek Edvarda Kadivca, ki je priskrbel nekaj lahkih košev, smo ujeli priključek -15:14. Do konca četrtine so nam Črnogorci sicer ponovno na 6 točk razlike, a nespametna osebna napaka Mila Vujačiča ob zvoku sirene je omogočila Kostji Srnecu izvedbo treh prostih metov, katere je Kostja izkoristil. Po prvi četrtini je tako semafor kazal 22-19 za Črno Goro.

V nadaljevanju so naši kazali več od igre, a Črnogorci so se prek nekaterih srečno zadetih metov še vedno držali v prednosti. To se je spremenilo s trojko Henrika Gorze za 30-28. Kasneje je naša prednost počasi, a zanesljivo naraščala in vsako minuto smo se tekmecem oddaljili za kakšno točko več. Ko je Kostja Srnec minuto pred koncem polčasa s trojko naše prvič popeljal na dvomestno prednost (48-37), je nervoza v moštvu popustila. Črnogorci so do odmora sicer s košem Vojina Vaskoviča znižali na 9, a vseeno smo lahko optimistično pričakovali drugi del.

V drugem delu naši tekmecev niso več spustili na enomesten zaostanek in prednost je zanesljivo naraščala. Tudi laični gledalci pred TV zasloni so lahko zaznali razliko v kvaliteti obeh moštev in jasno je bilo, da bi za presenečenje Črnogorci potrebovali pomoč od zgoraj. Slednja ni in ni prišla, do konca tretje četrtine smo vodili 73-57, pri čemer so veliko dela opravili tudi naši rezervisti, od katerih je potrebno izpostaviti najmanj izkušena, Podobnika in Kristjana Jelinčiča.

Zadnjh dvanajst minut smo prikazali najboljšo predstavo, res pa, da so tudi Črnogorci nekoliko popustili. Prednost je po lepi akciji Cveta Goriška in Podobnika narastla na več kot 20, nekaj časa smo se spogledovali tudi s tridesetico in vodili že 97-70. A na koncu se je v napadu malo ustavilo in vsemu navkljub so naši reprezentantje lahko zadovoljni zapustili parket - semafor je kazal končni rezultat 102-77.

Letošnji spored je tak, da nam bo vsako tekmo težje. Prihodnji ponedeljek nas čakajo Belorusi, ki so konec koncev ugnali velesilo Litvo. Razmerja moči bodo tu zelo izenačena, zato gre pričakovati napeto tekmo. Drugih presenečenj zaenkrat v naši skupini še ni bilo. Skupaj s Finci inHrvati ostajamo neporaženi, Litva ima zmago manj, naši naslednji tekmeci Belorusi imajo zmago in dva poraza, Črna Gora, malta in Azerbejdžan pa so še brez zmage. Vsekakor bi bilo dobro naslednjo tekmo dobiti in tako vstopiti v zaključek skupinskega dela ob boku najboljšim.

Lep pozdrav

Slovenska reprezentanca je na četrti tekmi evropskega prvenstva zal dozivela prvi poraz. Močnejsi so bili Belorusi, ki so z igro na vso moč uspeli doseči drugo zmago na turnirju (57076)

Pred tekmo smo se v taboru zavedali nevarnosti, da bodo Belorusi poskusili z obupanim napadom na vso moč, saj jih čakajo zgolj tekme proti ekipam, ki bodo napram njim outsider. Vseeno sem se, zavoljo naše konkurenčnosti v nadaljevanju turnirja, pa tudi upoštevanja tega, da bodo imeli prihodnji nasprotniki Belorusov prav tako poln entuziazem in Belorusom tako ne bo lahko, odločil igrati z levo roko. Seveda sem upal, da tudi proti nam ne bodo sli na polno, verjel pa sem, da lahko zmagamo tudi v tem primeru.

Zal se je na tekmi hitro pokazalo, da bomo imeli hude tezave. Zacetna peterka Peter, Srnec, Kadivec, Brljak in Pecevnik je tekmo odprla z zadetim prostim metom Lada Brljaka, a v naslednjih nekaj minutah je bilo vse v znamenju Belorusov. Slednji so, predvsem na krilih Ivana Ragozika hitro povedli, ter v naslednjih 6 minutah zadevali od vsepovsod, medtem ko nasim ni in ni steklo. Semafor je kmalu kazal 15-1 za Belorusijo in sele v 7. minuti smo prek Kostje Srneca dosegli prvi kos iz igre. Tekma se je kasneje prevesila v izenacen obracun, vseeno pa je prednost Belorusov do konca prve cetrtine se narastla in po 12 minutah igre je semafor kazal neugodnih 29-13 za nase nasprotnike.

V drugem delu so se Belorusi nevarno priblizali tudi prednosti 20 tock, a je Hleb Hozec zgresil prosti met pri rezultatu 34-15. Vseeno tudi v nadaljevanju ni kazalo na preobrat. Sele v zadnjih 5 minutah prvega polcasa so se nasi nekoliko opogumili v napadu in uigrana akcija Edvarda Kadivca ter Henrika Gorze za 46-30 je zacela pozitiven niz nasih, ki se je stopnjeval v zadnji minuti polcasa in na odmor smo lahko sli - glede na vse - precej zadovoljni. Zaostajali smo zgolj za 8 tock.

Drugi polcas so nasi fantje zaceli odlocneje. Potrebovali so tri minute, da so prvic resno zapretili Belorusom in Ziga Pecevnik je izkoristil dobro podajo Marka Petra ter znizal na 58-56. Naslednjih nekaj minut se je rezultat gibal zelo blizu, ves cas smo zaostajali za manj kot 5 tock, nato pa so Belorusi ponovno usli in s prostima metoma Darafeja Federenkaua so 30s do konca tretje cetrtina usli na prednost 75-66, kar je bil tudi koncni rezultat po 3 cetrtinah.

Sledilo je se zadnjih 12 minut in se vedno sem verjel v preobrat, kakor je tudi vsa ekipa. Po petih sekundah sta Peter in Kadivec z lepo akcijo ze nakazala, da se ne bomo vdali zlahka. In res, vsako minuto smo Belorusom odscipnili kako tocko. Stiri minute do konca nas je Pecevnik prvic po dolgem casu ponovno popeljal v vodstvo - 88:87. Belorusi so sicer ponovno vrnili udarec, a naveza Kadivec-Peter je udarila dve minuti kasneje in nam priskrbela vodstvo 92-91. Do konca je bilo se 1 min in 50s, Belorusi pa so v napadu zgresili iz nemogocega polozaja. Zal se je zoga odbila v roke Hlevu Hoziku, ki ni imel tezav priboriti prednost nazaj na stran Belorusov. Usodna napaka se je zgodila par sekund kasneje, ko je nepricakovani beloruski junak Tsimafei Lugovich uspel ukrasti zogo, ter priskrbeti vodstvo 95-92 zgolj minuto do konca. Zgolj 15 sekund kasneje pa je enako uspelo se Vosipu Lipi in Belorusi so prevec zlahka koncali nase upe. V zadnjih 30 sekundah smo tako poskusili se z nekaj obupanimi poskusi od dalec, ter taktiko favliranja, a zal se tokrat (kot vecinoma) ni izslo.

Vsekakor po tem porazu ne moremo zadovoljni, a nas cilj je se vedno zmaga na vsaj dveh od preostalih treh tekmah, kar bi z nizjih entuziazmom od tekmecev tezko dosegli. Seveda je to visok cilj, morda previsok, a verjamem, da nam lahko uspe. V prihodnjih treh tednih bo torej pomembnost pripravljenosti reprezentantntov dosegla vrhunec, upam, da nam bo naklonjena tudi sreca. Prihodnji ponedeljek nas caka svetovni podprvak Litva in vsekakor bomo videli, kje st

V preteklih dveh tednih je slovenska clanska reprezentanca odigrala tezki tekmi proti svetovnim podprvakom, Litvi, ter vroc sosedski obracun proti juznim sosedom, Hrvatom.

V tekmo proti Litvi smo vstopili na vse ali nic, saj gre konec koncev za eno najbolj kompletnih reprezentanc na svetu (57080).

Takoj, ko sem videl, da smo se napak zanasali na notranjo taktiko nasprotnika, sem pricakoval pravi debakel, ki pa se na sreco in na moje manjse presenecenje potem ni zgodil. Prva peterka Peter, Srnec, Gorza, Kozlar, Brljak v zacetku tekme res ni nasla pravega ritma in Litvanci so hitro povedli za nekaj tock, a vseeno smo se za silo drzali. Sele proti koncu prve cetrtine so nam usli na dvomestno prednost, ki so jo do prvega odmora tudi zadrzali (36-23). V drugi cetrtini so nato usli ze skoraj na 20 tock, a nekako smo le vzdrzali njihov pritisk, v napadu pa se je odrezal predvsem Stanko Kozlar, ki je do konca tekme dosegel 25 tock ob metu 12-16. Po polcasu (66-47) je bilo ze kristalno jasno, da bomo zabelezili poraz, upali smo lahko le na cim nizko kos razliko.

Proti vsem pricakovanjem so nasi v drugem polcasu stopili na plin in s kosem Marka Petra smo na polovici tretje cetrtine zaostanek zmanjsali na 10 tock. Litvanci so bili sicer se zmerom motivirani in so se vedno vztrajali s polno postavo, a nasi fantje so pokazali, da bodo kljub napacni takticni pripravi na tekmo trd oreh. Prednost Litve je sicer vztrajala na dobrih 10 tockah, a na koncu je nas pomocnik trenerja tekmo smatral za tako tesno, da je v zadnjih minutah poskusil z nekaj pogumnimi potezami v napadu in taktiko osebnih obramb v obrambi. To je na koncu sicer pripomoglo k nekoliko visji kos razliki, a vseeno smo morali priznati, da je poraz 116-101, glede na okoliscine, precej znosen. Svoje priloznosti smo bili pac prisiljeni iskati na tekmah proti Hrvatom in Fincem.

Tekma proti Hrvatom (57085) je bila ena tistih klasicnih napetih trilerjev, tokrat na sreco z dobrim koncem (za nas). Pripravljenost nasih kljucnih moz je bila tokrat odlicna in v prvi peterki ni bilo vecjih presenecenj. Tekmo so zaceli Marko Peter, Kostja Srnec, Edvard Kadivec, Henrik Gorza in koncno, po dolgi poskodbi ter lovljenju forme, tudi Matevz Verh. Zal je manjkal junak tekme proti Litvi Stanko Kozlar, a Henrik Gorza ga je dokaj dobro nadomestil.

Ponovno (imam obcutek, da se nam to dogaja nadpovprecno velikokrat) smo v tekmo vstopili zelo mlacno. Hrvati so prek svojih dveh visokih moz, Branka Vabuska in Zivka Parlova v uvodnih minutah pridno polnili nas kos, medtem ko smo se mi v napadu precej lovili in po treh minutah so juzni sosedje vodili ze 11-4. Kasneje se je razmerje moci le uravnovesilo, a vseeno so nas Hrvatje drzali na varni razdalji nekaj tock. Ob koncu cetrtine se je prebudil Edvard Kadivec in poskrbel za nekaj pomembnih kosev, vkljucno s tistim 4 sekunde pred koncem prve cetrtine, ki smo jo tako koncali s sprejemljivih 25-20.

V zacetku druge cetrtine so Hrvati ponovno dominirali in povedli na 31-20. Ko je Henrik Gorza z lepo potezo nasim le dvignil samozavest, pa so tekmeci po nas udarili se siloviteje in po 3 minutah druge cetrtine je bil rezultat 37-22. Po minuti odmora nam je bil v pomoc predvsem Marko Peter, s trojko Kadivca za 41-32 pa smo bili ponovno v igri. Omenjena dvojica je nadaljevala z maestralno predstavo ter poskrbela za akcijo ob zvoku sirene, s katero je Kadivec znizal na 51-46. Pred drugim delom smo bili tako se zivi!

Drugi del smo tokrat zaceli odlicno in s kosem Matevza Verha smo prvic na tekmi povedli - 54:56. Do konca cetrtine smo uspeli zadrzati minimalno prednost in pred zadnjimi 12 minutami je bil rezultat 66-68. Tudi v zadnji del smo vstopili suvereno in Peter je s trojko povedel na 73-66. V naslednjih minutah smo prednost drzali, a nato popustili in 5 minut do konca je Krunoslav Corak z zadetima prostima metoma izenacil na 81-81. Pomemben kos je nato po skoku v napadu prispeval Lado Brljak, nato pa je v naslednjem napadu po odlicni podaji Edvarda Kadivca zadel se za 3 in ponovno smo lazje zadihali. Hrvati so sicer nato znizali na 3 tocke zaostanka, a hitro sta odgovorila Tibor Kolosa in Marko Peter z lepo uigrano akcijo, ki nam je prinesla prednost 90-85, 2 min do konca tekme.

Tekmo je odlocilo naslednjih 30 sekund, v katerih je Berislav Cvrnjak najprej zgresil met prek tokrat manj opaznega, a vseeno zelo koristnega Kostje Srneca, skok je pobral Matevz Verh, ki je po odlicnem solo preigravanju nekoliko pogumno vrgel izza crte, ter na navdusenje vse slovenske klopi tudi zadel - rezultat je bil tako 93-85 za nase! Hrvati so sicer hitro znizali na 93-87, a do konca je bila se minuta in prisiljeni so se bili zateci k osebnim napakam. Priloznost izza crte so od nasih tako dobili Kadivec, Peter in Kristjan Jelincic in vsi po vrsti so bili uspesni, medtem ko obupani poskusi Hrvatov niso obrodili sadov. Koncni rezultat 102-87 sicer ne odraza napetosti tekme, a pritozevati se tu pac ne gre.

Caka nas se zadnja tekma prvega dela EP proti Fincem. Se vedno smo v igri za napredovanje, ceprav nase moznosti niso najboljse - potrebujemo namrec zmago za debelih, prakticno nedosegljivih, 30 tock. Finci so sicer na drugi tekmi vecera premagali Litvo z igro na vso moc, zato je stanje v skupini zelo izenaceno in zanimivo. Vodita Finska in Hrvaska s 5 zmagami in 1 porazom, sledimo Litva, Slovenija in Belorusija s 4 zmagami in 2 porazoma. Belorusi resnih moznosti nimajo vec, tudi nase moznosti so znatno manjse od moznosti preostalih treh ekip, a vseeno so. Kljub temu, da so proti nam v povprecju nasprotniki igrali s znatno visjo zavzetostjo kot proti ostalim ekipam. Upam, da na zadnji tekmi pokazemo, da si napredovanje zasluzimo.

Lep pozdrav

Amazing performance from Slovenija tonight. You made impossible to possible. Congraz! And all the best for the second stage!

Tako,

kot je povedal že moj finski kolega, je slovenska reprezentanca včeraj uprizorila izjemno predstavo in tekmo proti Fincem, kjer je za nas kaj veljala zgolj zmaga s 30 točkami razlike, dobila z rezultatom 104-70 (57089). S tem smo se uvrstili med 12 najboljših ekip v Evropi.

Pred tekmo smo zmago sicer pričakovali, saj so Finci v prejšnjem krogu odigrali na polno proti favoritu skupine, Litvi. A zmagati za 30+ točk, proti nasprotniku, ki je realno še nekoliko pred nami po kvaliteti, se je pred tekmo zdelo precej utopično, sploh ker ob visokih prednostih človek nikoli ne ve, kakšne neumnosti si bodo privoščili igralci in trener.

Kakorkoli, v ekipi smo imeli pred tekmo na razpolago večino, ne pa vseh najboljših. V prvi peterki je tako prišlo do nekaj sprememb, začeli so Gorišek, Peter, Srnec, Kološa in Lado Brljak. Ob pogledu na taktični odločitvi obeh moštev smo dobili še nekaj več zagona, ki pa se je na igrišču izrazil šele po polovici prvih dvanajstih minut. Tedaj nas je Kostja Srnec popeljal v prvo znatnejšo prednost, 18-12. Do konca četrtine smo uspeli malenkostno višati to prednost, povedli celo 30-18, a Finci so v finišu vseeno odgovorili in v zadnji minuti ponovno prešli mejo 10 točk razlike (30-22).

Odločitev o zmagovalcu je nato padla v drugi četrtini, ki jo je z dvema lahkima košema odprl Lado Brljak.Finci so še nekaj poskušali, a naveza Marko Peter-Lado Brljak je z nekaj uigranimi akcijami našo reprezentanco popeljala na prednost 15 točk. Upanje je bilo torej še zelo živo. Tudi po minuti odmora je naveza Peter-Brljak mlela naprej in nas ob polovici druge četrtine popeljala na +21. Fincem se je popolnoma ustavilo, v drugi polovici četrtine so dosegli vsega 4 točke, medtem ko so naši še naprej blesteli in na odmor smo odšli s prednostjo 57-31. Manjkale so seveda samo še štiri točke.

No, zadnje ni bilo povsem res, saj smo se sočasno ozirali tudi na obračun Litve in Hrvaške. V primeru, da bi zmagali Hrvati, bi nam zadostvovala vsaka zmaga za 30 ali več. V kolikor bi zmagala Litva, bi morala zmagati vsaj za 11. Za vsako točko manj, bi mi potrebovali točko več. Na naše zadovoljstvo so Hrvati ob polčasu vodili za 4, igrali z višjo zavzetostjo, zadeli napoved, Litva pa jo je zgrešila. Njihova zmaga je bila torej realna. A tudi zmaga Litve je bila realna in v vsakem primeru je bilo pričakovati tesen rezultat, kar nam seveda ni bilo pogodu.

Vseeno, na dogajanje na tej tekmi nismo imeli vpliva in skoncentrirano smo vstopili v drugi polčas. Tretja četrtina je bila precej bolj izenačena, kar je bilo po jurišu naših morda pričakovati. Finci so ostajali nekje med 25 in 29 točkami razlike, torej malo pod magično mejo. Obramba naših je bila vse preveč naivna in 23 točk, kolikor smo jih dobili v tej četrtini je bilo preveč. Pred zadnjimi dvanajstimi minutami je bilo torej mogoče vse. Ali ponovno razbijemo Suomije, ali pa gremo v nadaljevanje lagano sportski in na koncu ne bo napredovanja.

Po treh minutah zadnje četrtine je v dvorani završalo, četudi so bili tam zgolj igralci obeh ekip, trenerja in sodniška delegacija. Henrik Gorza nas je popeljal do 89-58, Hrvati pa so tedaj vodili za 7 pik. Prvič smo bili virtualno v drugem delu. Finci so uspeli ponovno priti na -29, a naši so vztrajali in slabih 5 min do konca s košem Oliverja Simčiča povišali na bolj varnih 98-62. Kasneje so se nasprotniki ponovno približali, a zadeta prosta meta Edvarda Kadivca sta nam ponovno dala nekaj naskoka. 30 sekund do konca so imeli Finci pri zaostanku za 32 napad, a je Ola Grönstrand na naše olajšanje zgrešil, Edvard Kadivec pa je iz protinapada postavil končni rezultat. Bi si oddahnili, a je ravno prišla vest, da so Litvanci 16 sekund do konca tekme rezultat izenačili. Pa ne bo zdaj tu nastal problem? Ni problema, Berislav Cvrljak je hladen ko špricer 4 sekunde do konca s trojko izločil prve favorite skupine, nas in svoje Hrvate pa popeljal med 12.

Last edited by Deschamps at 11/3/2020 4:09:25 AM

V drugem krogu se bomo (po vrsti) pomerili z Italijo, Belgijo, Francijo, Ceško in Madžarsko. Z nič zmagami v drugem delu bomo seveda nekoliko razočarani, po drugi strani pa bomo lahko z vsako zmago zelo zadovoljni. Vsekakor sta favorizirani velesili, predvsem domačin Italija, pa tudi Francija ne zaostaja prav dosti. Cehe bi postavil na tretje mesto, preostale tri reprezentance pa delujemo precej izenačene in menim, da smo vse tri reprezentance zadovoljne že z uvrstitvijo sem.

To namreč ni uspelo nekaterim precej bolj renomiranim in tudi boljšim ekipam - ob Litvi in Finski velja izpostaviti vsaj še Turčijo, Rusijo, Grčijo, Izrael in seveda aktualne evropske prvake Poljake. Vse to priča o tem, da niti najbolj renomirane ekipe nimajo nobene garancije, da se uvrstijo v drugi krog - skoraj so se opekli tudi Spanci, ki imajo verjetno kar najboljšo ekipo v Evropi. Naši rezultati se dvigujejo in ekipa bo samo še boljša še nekaj časa. A to ne pomeni, da lahko postanemo zgolj za trenutek, saj je konkurenca na članskem nivoju izjemna, v Evropi je vrh zelo širok in hitra je lahko pot nazaj v (pod)povprečje.


Last edited by Deschamps at 11/3/2020 4:55:36 AM

Uvodna tekma drugega kroga evropskega prvenstva je minila, žal, po pričakovanjih. Italijani so imeli na svoji strani praktično vsak dejavnik, in vse kar smo lahko storili je, da smo poraz omilili na še sprejemljivo koš razliko (57729).

V ekipi smo imeli po krajšem tednu, v katerem so se nekateri še borili v pokalu, kar nekaj težav s pripravljenostjo, tokrat tako pri visokih, kot tudi pri zunanjih igralcih. V ekipi smo tako izkoristili še zadnje prosto mesto, ter vpoklicali veterana Vita Novinščaka, od katerega smo pričakovali predvsem disciplino v obrambi.

V tekmo smo tako vstopili s postavo, ki smo jo sestavili iz obupa - Peter, Simčič, Kozlar, Novinščak in na položaju centra Kostja Srnec. Motiv je bil seveda jasen, a vnovič se je izkazalo, da je taktika organiziranega napada, z dobrim strelcem na položaju centra, koristna zgolj pri preprečevanju res visokih porazov. Za zmago pa, na višjem reprezentančnem nivoju, ni veliko možnosti. A ker drugih alternativ tokrat zavoljo večih dejavnikov praktično ni bilo, smo pač poskusili.

Po začetku tekme nam je nekaj upanja vlila dobra priprava našega tabora na taktiko nasprotnika. Prve minute so tako minile v znamenju trdne obrambe, na naši strani je nekaj košev prispeval nosilec igre v napadu, Kostja Srnec, Italijani pa so tistih nekaj košev dosegli s surovo močjo, precejkrat so metali tudi izza črte. Po polovici četrtine je bil rezultat 6-6 in naša taktika je do tedaj delovala.

Italijani so prvič povedli po osmih minutah, ko je Adriano De Bianchi s solo prodorom povedel na 10-8. Vseeno pa jim nismo dopustili česa več in po prvem zvoku sirene je semafor v dvorani Bellano arena v Bellunu, blizu slovenske meje, kazal rezultat 16-14.

Tudi nadaljevanje je kazalo na to, da nas Italijani tokrat ne bodo razbili, saj njihov napad tudi v drugi četrtini ni nakazoval na to, da v njihovi ekipi igrajo sami velemojstri. Vseeno so si priborili otiplivejšo prednost, ko je Cristiano Macrì povišal na 29-22. Nekaj nepremišljenih potez naših reprezentantov je nato do konca polčasa vodilo do najvišje prednosti domačih ravno ob zvoku sirene - zaostajali smo 24-33.

Po odmoru se je zmeda v naših vrstah nadaljevala in Italijani so hitro pokazali, kaj se zgodi, če se jih v obrambi ne prime disciplinirano in zrelo. Po 2 minutah 3. četrtine so vodili s precej bolj znatno prednostjo, 41-24. Kar se tiče odločitve o zmagovalcu je bilo teh nekaj minut prelomnih, saj se nismo uspeli vrniti in zaostanek se je skozi celotno četrtino gibal nekje v okolici 15 točk, s slabim zaključkom pa smo v zadnjih 12 minut vstopili z debelimi 18 točkami zaostanka.

Sledilo je nekaj minut, kjer smo končno prevladovali mi in 6 minut do konca je Marko Peter prejel lepo asistenco Vita Novinsčaka, ter rezultat znižal na 59-49. Morda je ob slovenskem naletu kdo pomislil na preobrat, a Italijani so nato s 7 zaporednimi točkami ponovno prizemljili svoje izzivalce. Zadnjih nekaj minut tekme je tako minilo v trdi in ne preveč gledljivi igri, žal so Italijani ponovno svojo prednost povišali na maksimum ravno s končnim rezultatom 73-53, ki ga je s trojko dosegel Domenico Arci .

Huda tragedija za nas ta poraz ni, kajti proti domači izbrani vrsti, ki odkrito cilja na naslov, ter je uvodnih 7 tekem lahko odigrala zelo rezervirano, nam nihče ni pripisoval otipljivih možnosti. Stvari bodo drugačne v prihodnji ponedeljek, ko se bomo pomerili proti mladim in nadobudnim Belgijcem. Slednji so včeraj prikazali zelo dobro predstavo proti Ceški, a na koncu so slednji le dosegli pričakovano zmago. Na tretjem obračunu v skupini so galski petelini brez težav ugnali utrujene Madžare, končni rezultat je bil kar 127-77.

Torej... Ta teden smo si lahko privoščili nekoliko slabšo pripravljenost, na naslednjih štirih obračunih pa bomo za še kakšen uspeh resnično potrebovali slehernega reprezentanta na odlični pripravljenosti. Verjamem, da zmoremo

Last edited by Deschamps at 11/10/2020 4:15:59 AM

Slovenska reprezentanca je po štirih tekmah v drugem delu se brez zmage. Po porazu z domačini Italijani so sledili še porazi proti Belgiji (57733), Franciji (57737) ter včeraj proti Cehom (57740).

Naslednji ponedeljek tako sledi slovo od letosnje sezone, kjer nam je kljub zadnjemu črnemu nizu porazov, uspel preboj naprej. Tekmec bo Madzarska, s katero se bomo najverjetneje pomerili za predzadnje mesto v skupini in oboji bomo naredili vse, da zmagamo.

Ne glede na izzid srečanja proti Madzarom smo že dobili vpogled v naše stanje. Reprezentancam najvišjega razreda smo ze precej blizje kot smo jim bili pred nekaj sezonami, a vseeno nas čaka še veliko dela in letošnja uvrstitev v drugi krog nam mora služiti za motivacijo, da še bolj resno zavihamo rokave

Včerajšnja tekma proti Cehom je pokazala točno to. Dolgoročni cilj je zagotovo ta, da smo na nivoju njim podobnih ekip, kar bi pomenilo, da se lahko upravičeno in brez prevelikega tveganja borimo enakovredno tudi v drugem delu EP in ciljamo vsaj na uvrstitev na SP, kar članski reprezentanci še nikoli ni uspelo.

Uvod v tekmo, ki smo jo začeli s postavo Simčič, Peter, Srnec, Gorza, Verh je bil slab in čehi so nam hitro ušli na znatno prednost, ki je proti koncu prve četrtine nastla na več kot 10 točk. V tem času je bil pri nasprotnikih posebej dejaven Jakub Šmahel , medtem ko pri nas ni bilo izrazito razpoloženega igralca, ne v napadu in še posebej ne v obrambi. V drugi četrtini se je prepad med ekipama še povečal in s košem Tomáša Ondřicha dve minuti pred koncem polčasa so čehi povedli za 20 (52-31). Zaključek je bil nato še slabši in med odmorom je semafor v dvorani The Cage (kletka) kazal katastrofalnih 60-33.

V drugem delu je nekaj ostrih besed v slačilnici zaleglo in v tretji četrtini smo vsaj držali stik s tekmecem. Nekoliko boljšo predstavo smo prikazali v zadnjih 12 minutah, ko smo postopoma nižali razliko in s košem Kristijana Jelinčiča prišli na 10 pik zaostanka. Preostalega časa za preobrat je bilo zgolj premalo in v tolažbo nam je lahko zgolj rezultat 109-98, ki ne deluje tako slabo, kot je vmes kazalo. Tekmecu je na koncu potrebno stisniti roko in priznati, da so bili pač boljši. A jutri je nov dan.

Sledi torej še zadnja resna tekma v sezoni, nato nekaj tekem za uigravanje novih taktičnih zamisli, ter nov začetek sezone,v kateri bomo ponovno igrali na tolažilnem turnirju. Tam bo prihodnje leto nekaj res močnih ekip (Litva, Poljska, Spanija, Grcija...), zato bomo vsekakor odigrali nekaj zelo težkih tekem. Prej, v naslednjih tednih, sledi reden pregled vseh mlajših reprezentantov. Za nekatere vem, da so se med sezono odlično trenirali, za druge samo verjamem

Lep pozdrav

P.S. Se opravičujem za nekajtedensko odsotnost na forumu - tisti, ki ste udeleženi na discordu, verjetno niti niste resno opazili, tam je pisanje lažje že zato, ker smo lahko malo bolj odprti v pogovorih, brez strahu, da bi tekmeci izvedeli preveč. Vseeno pa mislim, da je mesto za poročila s tekem tu na forumu in tega se bom odslej držal. Vseeno pa vsi ki še niste, vabljeni tudi tja.

Last edited by Deschamps at 12/1/2020 6:17:48 AM