Uvodni del tolažilnega turnirja smo zaključili z odliko, na težkem gostovanju smo odpravili reprezentanco Venezuele
(58554).
Pred tekmo je bilo v našem taboru nekaj nelagodja zaradi poškodbe
Edvarda Kadivca, kar je pomenilo zoprno luknjo na položaju krila. Na koncu je na tej poziciji v prvi peterki zaigral
Jernej Pezdernik, ki statistično sicer ni izstopal, a igra naših je bila ob njegovi prezenci vseeno zelo dobra. Poleg Pezdernika so v prvi postavi zaigrali še klasični akterji,
Marko Peter, Kostja Srnec, Stanko Kozlar in
Lado Brljak, ki so si na koncu enakomerno porazdelelili statistično pogačo.
Uvod v tekmo je bil trd, po košu
Lada Brljaka je trajalo skoraj tri minute, da so bile dosežene naslednje točke. Po šestih minutah so Venezuelci pri izzidu 6-6 za nekaj minut prešli v vodstvo, a stvari je na ugodno stran postavil
Kostja Srnec, ki je naše povedel na prednost 17-15. Konec četrtine smo pričakali z minimalno prednostjo štirih točk, v drugi četrtini pa so Venezuelci ponovno hipoma povedli (27-28). Slednje naših ni zmedlo, nekaj časa sta se ekipi izmenjevali pri minimalni razliki v korist bodisi enega ali drugega, nato pa nam je le uspel pobeg, ki ga je načel
Stanko Kozlar s košem za 37-32. Najvišjo razliko v polčasu smo uspeli postaviti ravno tik pred koncem, ko je
Marko Peter zadel oba prosta meta in tako smo v garderobo odkorakali s prednostjo desetih točk (46-36).
Po odmoru domačinom ni in ni uspelo znižati rezultata. Najprej smo počasi, a zanesljivo povečevali razliko vse tja do petnajstih točk, a v izteku četrtine so Venezuelci le uspeli izničiti to, ter končati tretjo četrtino z zaostankom osmih točk, kar je še dovoljevalo upanje na preobrat. Z dvema zaporednima uspešnima napadoma v prvih 45 sekundah zadnje četrtine so domači resnično prišli zelo blizu, še posebej napeto je postalo dobro minuto kasneje, ko je z zadetima prostima metoma
Hebert McIntosh postavil izzid 66-64. Na srečo je imel nato svojih pet minut omenjeni
Jernej Pezdernik, ki je najprej zadel za 68-64, nato pa se izkazal še z odlično podajo
Ladu Brljaku in pri 70-64 smo ponovno lažje dihali. Venezuelci so zapravili še tri napade in hitro je prednost naših narastla na razmeroma varnih 75-64. Kasneje resnejših groženj več ni bilo, 4 minute do konca nas je Stanko Kozlar popeljal v vodstvo za 15, in dvomi o zmagovalcu so bili razrešeni. Vsekakor pomembna in trdo prigarana zmaga proti močnemu nasprotniku
Močnih nasprotnikov bo na prihajajočih tekmah še kar nekaj. Po končanih kvalifikacijah za SP je jasno, da se bo tolažilnemu turnirju priključilo še nekaj izjemno kakovostnih reprezentanc. V prvi vrsti velja izpostaviti polfinaliste zadnjega EP,
Nemčijo, ter seveda
Združene Države Amerike. Obe ekipi je presenetila reprezentanca Tajvana. Svojo jezo bodo sproščali še
Avstralija, Argentina, Peru, Iran, Malezija in še nekatere manj renomirane reprezentance. Seveda bodo vsi omenjeni turnir začeli z izkupičkom 0-2 in ne prav visokim entuziazmom, zato bodo težko upali na zmago, a vseeno bodo trd tekmec vsakomur.
Naši tekmeci v preostanku rednega dela bodo prav tako dokaj zahtevni, resnično lahkih tekem bo zelo malo. Najprej nas čaka gostovanje pri
Bolgarih, sledijo
Wales (D),
Južna Koreja (G),
Madžarska (D),
Tunizija (G) ter
Poljska (D). Vsekakor smo upali na lažji žreb, ob dejstvu da tudi že odigrani tekmi proti Švedom in Venezueli nista šteli pod "lahki", imamo enega težjih žrebov med kakovostnimi reprezentancami. Negodovanje nad žrebom nam seveda ne bo veliko pomagalo, za začetek se moramo pripraviti na Bolgare, nato pa na vsakega naslednjega tekemca. Časa za predah reprezentantov bo malo ali nič, zato upam, da boste lastniki še naprej tako vestni pri odmerjanju minut svojih igralcev.
Lep pozdrav