Preden začnemo s serijo prijateljskih tekem (danes igramo s Svedi), se bom ozrl še k prispevku naših reprezentantov na letošnjem tolažilnem turnirju.
Vito Novinščak - 5 tekem, 8 točk.
Kot sem omenil, Vito je bil skozi vso sezono odlično pripravljen, kar je težko doseči tudi z treniranjem pripravljenosti in vsemi dovoljenimi ali nedovoljenimi poživili, ki se jih poslužujejo na Kitajskem. Ker je Vito izrazito defenzivno usmerjen igralec, letos pa smo veliko tekem igrali kot favorit, ga nisem koristil pretirano. Ko sem ga, se je izkazal in svojo nalogo opravil kot je treba, zato ga v reprezentanci vidim tudi v prihodnje. Bodo pa njegovi atributi prišli toliko bolj prav ko bo reprezentanca dobila pridah ekipe za zunanje taktike. To se počasi že dogaja.
Nastja Cigale - 3 tekme, 14 točk.
Cigaletov čas v reprezentanci se počasi izteka in zna se zgoditi, da bo danes proti Svedom zadnjič stopil na parket v dresu reprezentance. Pomemben pečat je letos pustil na tekmi proti Mehiki, sicer pa se ob poplavi novih kril (Gorza, Kozlar...) ni velikokrat znašel na seznamu 12-ih igralcev za tekmo.
Viktor Plesec - 7 tekem, 22 točk.
Viktor je imel letos nekoliko manj pomembno vlogo kot sem pričakoval, kot igralec v prvi peterki je začel le na tekmi proti Ircem. Nekaj problemov s pripravljenostjo in odlična pripravljenost konkurentov ga je odrinila na dokaj obstransko vlogo. S klopi je prispeval dokaj pomemben delež pri (nepričakovano) težko priigrani tekmi proti Luksemburgu, v drugi polovici turnirja pa je igral dokaj malo. Vseeno, mislim da bo v prihodnje naša reprezentanca nanj še kako računala.
Stanko Kozlar, 7 tekem, 22 točk
Stanko je letos začel zgolj na tekmi proti Jamajki, kjer je dosegel svoj točkovni vrhunec - 9 točk, precejkrat sem ga sicer koristil kot (neuporabljeno) rezervo. Na položaju PF, kjer se najbolje znajde, bo kmalu povečal svoj igralni delež, saj Goran Osterman počasi prihaja v leta, ko ne bo več prva izbira na tej igralni poziciji. Zagotovo Stanka čaka še nekaj treninga, a ob dobrem napredku bi znal kmalu zasesti mesto prve izbire.
Metod Šporar, 2 tekmi, 26 točk
Tako kot lani, je pripravljenost pri Šporarju tudi letos precej trpela, a ko je bil v odlični pripravljenosti, je odigral zelo dobro. Na tekmi z Moldavijo (12 točk) ni imel težkega dela, medtem ko je proti Urugvaju pokazal, da je odličen igralec. Vseeno mu resno pretita Pečevnik in predvsem Verh, ki se še trenirata in Metoda v prihodnje vidim bolj v vlogi gasilca ob primeru slabe pripravljenosti prej omenjenih.
Slavko Plišić, 7 tekem, 30 točk
Plišića sem v reprezentanco poklical iz nuje pred tekmo z Belgijo, ko smo bili na položaju PG povsem goli zaradi poškodb in pripravljenosti. Tedaj se je izkazal s 14 točkami in dobro igro, kasneje je odlično odigral tudi proti Moldaviji. Po tej tekmi je zaradi vrnitve Murovca dobival le še drobtinice in ob novih igralcih, ki prihajajo, vprašanje, če ni bila tekma proti Poljakom, ki jo je presedel na klopi, njegov zadnji uradni nastop za Slovenijo.
Dominik Razinger, 6 tekem, 38 točk
Tudi Razinger je bil skozi sezono vseskozi zelo dobro pripravljen. Na prvih dveh tekmah je začel v prvi peterki, proti Belgiji se ni pretirano izkazal, proti Luksemburgu je seveda odigral bolje. Kasneje je dokaj solidno nastopil tudi proti Mehiki, precej pa je razočaral proti Poljski. Upal sem, da bi skupaj z Novinščakom lahko tvoril udarni defenzivni dvojec pod košem, a zaradi nekaterih hib se to ni povsem uresničilo.
Vlado Lukan, 6 tekem, 46 točk
Tudi Lukan ima za seboj toplo-hladno sezono. Večinoma je igral proti lahkim nasprotnikom, ko pa je dobil pomembno vlogo proti Latvijcem, je popolnoma odpovedal in ob metu 0-11 ni dosegel niti točke. Na krilu imamo sedaj že toliko druge konkurenčne izbire, da pričakujem, da bo njegova vloga v reprezentanci v prihodnje nekoliko manjša (v kolikor bom seveda ponovno selektor).
(se nadaljuje)
Last edited by Deschamps at 2/10/2020 9:04:07 AM