Po koncu evropskega prvenstva smo začeli s serijo prijateljskih tekem proti skandinavskim ekipam, ki so trenutno edine voljne popotovati po svetu. Začeli smo s tekmo proti Danski
(55301), nadaljevali pa proti Norveški
(55326). Gre za ekipi spodnjega srednjega razreda, torej ne popolnoma outsiderja, a realno slabši od nas.
Na tekmah smo torej lahko preizkusili nekaj novincev, ali pa dali priložnost tistim, ki se zaenkrat še niso naigrali. Proti Dancem je svoj pravi debi dočakal
Tibor Kološa, od katerega naša reprezentanca pričakuje zelo veliko. Tiborja sicer nočem forsirati k čimprejšnjemu treningu notranjih skillov, saj ima časa za trening še ogromno in lahko sedaj še nadgradi svoje odlične sekundarne skille, zato bo morda par sezon še v vlogi menjave, a kot končan igralec bo brez dvoma eden najboljših igralcev pod košem v zgodovini slovenskega BB-ja. Z 18 točkami na tekmi proti Norveški je Kološa že pokazal, da je iz pravega testa.
Proti Novežanom sta debitirala
Jernej Pezdirnik in
Viktor Kumerle. Kljub temu, da jima skavti ne napovedujejo tako zelo bleščeče kariere kot Kološi, konkurenca pa je na njunih položajih bolj strnjena, za oba igralca verjamem, da jima bo uspel dokončen preboj v reprezentančne vrste. Pezdernik je za svoja leta zelo lepo razvit, ima tudi še veliko potenciala za napredek, Kumerle je v primerjavi s Pezdernikom in še enim vrstnikom, Pezdernikovem soigralcem pri FC Leno 2014, Oliverjem Simčičem, par skillov zadaj, a zaradi višjega potenciala to ni tako pomembno.
V zadnjem času je bilo na trgu precej odlično treniranih slovencev. Nekateri so svojo vlogo v reprezentanci že odigrali, drugi jo še bodo, spet tretjim bo nekaj malega zmanjkalo. Naša ekipa tako ni več popolnoma v slovenski lasti,
Lojze Močilnik se je prodal v Litvo. Sprva sem tujemu lastniku malo obupano pisal, če lahko natrenira vsaj podaje in razdaljo meta, pa me je ves presenečen vprašal, če ne želim, da mu najprej natrenira še malo skillov pod košem, da zunanje skille bo že natreniral do 31. leta. Bomo videli, kako se bo izteklo, a zaenkrat kaže, da je Močilnik v dobrih, čeprav tujih, rokah.
Tu gre morda vzeti to mentaliteto (nekaterih) uporabnikov iz držav velesil za zgled. Tam so vsi bodoči in trenutni reprezentanti
projekt. Igralec je lahko na naboru še tako dober, a brez resne in popolne predanosti se lahko glede reprezentančne kariere obriše pod nosom. Managerji prilagajajo svoje cilje enemu igralcu in ga od 18. pa do 33. leta pedenajo spredaj in zadaj, ter iščejo načine, kako dobiti še tisti en dodaten skill, četudi gre denimo za blokade pri organizatorju igre. Seveda tudi mnogi slovenski managerji to počnete, čeprav se mi to niti ne zdi pošteno zahtevati. To niti ni nekaj, kar bi lahko zahteval in kot selektor kakorkoli uveljavljal. Pri nas te dodatne selekcije ni, imamo 3 ali 4 res dobre igralce v vsaki generaciji in iz njih pač naredimo tisto kar naredimo. Nekateri se trenirajo bolje, drugi nalo slabše, na koncu večina pride notri. Morda pa lahko kot selektor pripomoren k temu, da vsak sam pri sebi začuti to željo po popolnosti, četudi pot do slednje vzame precej več časa in truda.
Kakorkoli, iz teh deloma že filozofskih vod se vračam nazaj na realna tla. Naš entuziazem se vrača, počasi, na osnovno raven in v prihdnjih tednih bom poskusil najti tekmece, ki bodo enakovredni našim mladim igralcem. Preizkusil bi rad še nekatere, zato upam, da boste lastniki poskrbeli za dobro pripravljenost.
Lep pozdrav
Last edited by Deschamps at 5/5/2020 8:47:12 AM