BuzzerBeater Forums

Včeraj smo si izborili zelo pomembno zmago proti Mehiki. Potem, ko smo v tretji četrtini potihem že slavili, smo morali za zmago trepetati prav do konca (53872).

V tekmo na domačem parketu smo vstopili nekoliko bolje pripravljeni, zato sem si kljub slutnjam, da bodo Mehičani napadli na vso moč, upal igrati z levo roko, ter tako hraniti moči za končnico, ki je vse bližje. Prva postava je bila ponovno sestavljena iz številnih mladeničev - Marko Peter (27 let), Kostja Srnec (25 let), Edvard Kadivec (26 let) in Ziga Pečevnik (28 let) so skupaj zaigrali ob izkušenejšem Nastji Cigaletu (33 let) in morda je začetna nervoza nekoliko vplivala na bolj zaspan začetek tekme.

Priključek je v prvih minutah držal Pečevnik, ki je dosegel 6 od prvih 8 točk naših, Mehičani pa so vztrajali pri minimalni prednosti. Ko so proti koncu četrtine v igro vstopile menjave, je našim uspelo preiti v vodstvo, a vse do konca četrtine sta moštvi bili trd in izenačen boj. Glede na to, da so imeli Mehičani veliko prednost v zavzetosti, se je seveda velika večina gledalcev na polnih tribunah spraševala, kakšen bo razvoj dogodkov.

Druga četrtina je bila podobno izenačena. Počasi je postajalo jasno, da mladi in neizkušeni Kostja Srnec najverjetneje ne bo končal tekme, saj je začel dokaj pridno nabirati osebne napake. A po drugi strani je bila v tem delu najbolj razigrana prav naveza iz našega SKL kluba Slovenia Suns. Marko Peter in Kostja Srnec sta v drugi četrtini dosegla 13 od 23 točk, ter poskrbela, da je naša prednost med odmorom znašala 5 točk.

Po odmoru se je dobro ogrel tudi Edvard Kadivec, katerega točkovni prispevek smo v prvem polčasu nekoliko pogrešali. Razigrani mladinci so tako že po štirih minutah drugega dela povišali vodstvo na varnejših 12 točk razlike. Sledilo je nekaj minut mrtvega teka, nakar je znova minilo nekaj naših minut in 1 min pred koncem 3. četrtine smo ob pogledu na semafor že lahko pomislili na zmago - kazalo je 65-49 za domače.

Izkušeni Mehičani so takoj izkoristili naš trenutek šibkosti. S trojko Lantza Artunduage so si okrepili samozavest, nato pa je 4 sekunde pred koncem izza črte zadel še Heliodo Zubillaga in zmaga ni izgledala več tako samoumevna.

Mehiška kanonada se je nadaljevala takoj v začetku zadnje četrtine, ko je za tri zadel tudi Fernando Otero in naša prednost se je stopila na 7 točk. Nekaj minut smo si priborili z žilavostjo Nastje Cigaleta, ter nenadejano trojko Pečevnika, a Mehiška ofenziva ni popustila in 8 minut do konca tekme je prednost s košem Fernanda Otera padla na 72-66. V zadnji četrtini je bil od naših daleč najbolje razpoložen Edvard Kadivec, in kadar je proti košu pogledal on, smo se počutili varneje. Z dvema košema ob trdi igri je prednost slabih 6 min do konca narastla nazaj na 10 in takoj smo lažje dihali. A Mehiški val je udaril še enkrat in prednost se je znova stopila, tokrat vse do 4 točk razlike.

Prednost med 4 in 6 točkami smo uspeli vzdrževati do zadnjih minut, nakar je razigrani Otero zadel trojko za 84-81 in minuto pred koncem smo si že lahko zamislili črn scenarij. A izkazalo se je, da je bila to tudi zadnja Mehiška grožnja. S košem 40s do konca nas je Kadivec ponovno popeljal v varnejše vode, Mehičanom pa se je met izza črte nekoliko ustavil in prek prostih metov smo prišli do končnih 88-81. Težka in pomembna zmaga.

Pohvaliti velja vse člane prve peterke, saj so vsi dosegli dvomestno število točk. Naziv strelca tekme sta si razdelila Edvard Kadivec (17 točk, met 8/12, 10 skokov in 2 blokadi) ter Kostja Srnec (17 točk, med 6/20). Sploh Kadivec se je na tej tekmi zares izkazal in počasi že prevzema vlogo liderja ekipe.

Naslednji teden igramo proti Jamajki, ki je včeraj nekoliko presenetljivo odpravila solidne Madžare. Vseeno, verjamem da bomo zmagali, in upam, da bo to dovolj, da ujamemo uvrstitev med 16.


Last edited by Deschamps at 1/14/2020 3:48:07 AM

Pred naslednjim tednom še nekaj drugih misli:

1.) Rejting
Naša uvrstitev na lestvici počasi pada, brišejo se nam nekateri dobri rezultati iz preteklosti, v tej sezoni pa smo zaenkrat igrali bodisi proti precej boljšim ali pa precej slabšim reprezentancam (izjema je Mehika), poleg tega pa smo tekme odigrali z rezervo v upanju na kakšno presenečenje v končnici. Težko je tudi spregledati dejstvo, da smo padli tja, kamor trenutno tudi objektivno spadamo - žal. V tem trenutku se nahajamo na 42. mestu na svetu, ter 25. mestu v Evropi, kar je ravno na kritični točki, saj 24. mesto pomeni 4. boben, 25. mesto pa 5. boben v žrebu za naslednje EP.

Kljub temu, da sicer na rejting ne dam veliko - izboljšal se bo z dobrimi rezultati, je slednje ključnega pomena - če bomo uvrščeni v 5. boben, najprej igramo proti vsem nosilcem, ki bodo lahko vmes mirno nabijali entuziazem proti slabšim ekipam. Tako bo bistveno težje doseči soliden rezultat na naslednjem EP-ju. Res, da bomo čez eno sezono v fazi, ko bodo vajeti prevzeli zelo perspektivni igralci, ki pa bodo stari 26 ali 27 let, tako da vsekakor bi bilo dober rezultat (=uvrstitev v drugi krog) utopično pričakovati. Vseeno pa bo procent možnosti za uspeh večji, če bomo obdržali uvrstitev med 24 ekipami v Evropi in imeli enake pogoje, kot naši neposredni tekmeci.

Posledično bomo tako vse moči do konca sezone usmerili v napredek na lestvici - nekaj ekip nam je zelo blizu in mislim, da jih lahko prehitimo nazaj. Zato bo tudi vsaka prijateljska tekma (v kolikor se seveda ne uvrstimo v finale tolažilnega turnirja ;)) za nas pomenila resen boj, v katerega bomo vstopili z najboljšimi igralci, ki bodo, upam, dobro pripravljeni.

2.) Tolažilni turnir
Seveda bomo naš rejting najlažje dvignili z dobro uvrstitvijo na tolažilnem turnirju. V kolikor bomo premagali Jamajko - v kar sem trdno prepričan, a nič ni nikoli 100% - bomo imeli 6 zmag in 2 poraza. Trenutno smo po koš razliki druga najboljša ekipa z 2 porazoma in smo skupaj na 16. mestu, stvari pa se bodo še nekoliko spremenile:

Nizozemci nas bodo verjetno prehiteli od zadaj, da ohranimo mesto med 16 bomo upali na spodrsljaj Brazilije ali Svice. Na hitro bi rekel, da gre naše najbolj verjetne tekmece v končnici iskati med Svico, Venezuelo, Madžarsko in Urugvajem, morda še Filipini, Brazilija ali Nizozemska. Kljub zgolj enemu krogu do konca rednega dela, je tolažilni turnir precej kaotičen in en nepričakovan rezultat ali celo nepričakovana koš razlika lahko stvari obrneta popolnoma na glavo.

Vsekakor bomo v primeru zmage proti Jamajki igrali proti premagljivi ekipi (ni pa nujno, da bomo favorit). Zagotovo je cilj zmagati v prvem krogu končnice, vse ostalo bo bonus. Res imamo mlado ekipo, katere vrhunec bo šele čez nekaj sezon, a verjamem, da so fantje že zdaj sposobni več kot so pokazali dosedaj. Upam, da to pokažejo ob pravem trenutku

V noči iz ponedeljka na torek smo odigrali zadnjo tekmo rednega dela tolažilnega turnirja. Na Karibih smo bili prepričljivo boljši od Jamajke (53916).

Tekmo smo tokrat odprli dobro in si s prvo peterko Murovec, Kadivec, Mercina, Kozlar, Verh hitro priigrali nekaj prednosti. Slednja je potem do konca četrtine sicer izpuhtela, Jamajčani so na krilih višje zavzetosti ter domačih gledalcev v začetku druge četrtine celo povedli. V ključnih trenutkih tekme je nato blestel trio Murovec-Mercina-Verh, ki nas je spravil na prednost 10 točk, katere kasneje nismo več zapravili. V tretji četrtini se je tekma nato do konca odločila in menjave so tokrat dobile veliko priložnosti za dokazovanje. Končni rezultat je 102-70 je bil v okviru pričakovanega.

Najboljši strelci tekme so bili tokrat trije igralci s po 16 točkami. Zmago Murovec je ob metu 7-14 dodal 5 skokov, 4 asistence in 2 ukradeni žogi. Timotej Mercina je blestel z metom 6-6, 7 skoki in dvema ukradenima žogama, Matevž Verh pa je v statistiko vpisal 14 skokov, 3 ukradene žoge in blokado. Trenutno imamo na mestu centra tri res izenačene in zelo podobne igralce (Verh, Pečevnik, Šporar), zaradi starosti pa ima Verh največ rezerve in ga v prihodnji sezoni že vidim kot prvo izbiro na tem položaju.

Ker smo igrali med zadnjimi, je bilo že pred tekmo jasno, da bomo najverjetneje končali kot 16. v skupni razvrstitvi. Nizozemci so Irce premagali za skoraj 90 točk in da bi jih po koš razliki prehiteli nazaj, je bilo nerealno pričakovati. Prehitel nas je tudi Urugvaj, a zgolj za 4 točke, kar ni bilo problema nadoknaditi, medtem ko so od ekip pred nami izgubili Brazilci. Vse skupaj je tako pomenilo, da smo že zvečer bolj ali manj vedeli, da bo naš nasprotnik v prvem krogu končnice Urugvaj. Gre za ekipo, ki je trenutno na 30. mestu svetovne lestvice (slednja se bo jutri, v sredo, obnovila, mi smo 42.), torej ekipo, ki je zelo solidna in menim, da bo šlo za izenačen boj. Ker gre za ekipi iz različnih kontinentov, to seveda pomeni, da se poznamo toliko slabše, kar dodatno kliče k pazljivosti. Vsekakor je cilj zmaga, ki nam bi verjetno prinesla obračun z enimi od favoritov turnirja, Poljaki. O tem bom seveda razmišljal kasneje, trenutno moramo vse misli usmeriti v ponedeljkov dvoboj.

Slovenska reprezentanca se je s hrabro in čvrsto igro dokaj prepričljivo uvrstila v drugi krog končnice. Z rezultatom 94-79 smo ugnali goste iz Urugvaja (54101)

S pripravljenostjo pred tekmo nismo imeli nobenih skrbi in prva peterka Murovec, Srnec, Kadivec, Osterman, Šporar je verjetno kar naša najmočnejša v tem trenutku. Nekoliko več preglavic s pripravljenostjo so imeli gostje, zato sem brez velikih skrbi tekmo odigral z nižjo zavzetostjo od pričakovane zavzetosti Urugvajcev. Slednji so sicer pričakovano uspešno napovedali našo notranjo taktiko, a s slednjim se moramo pač sprijazniti, saj trenutno nismo zelo raznovrstna ekipa. S prihodom mlajše generacije se bo to sicer spremenilo, a trenutno je kot je.

Uvodna četrtina je dala občutek tistih tekem, kjer razlika sicer ne bo velika, a vodilno moštvo bo dokaj suvereno držalo prednost v svojih rokah. Naši so se na otipiljivo prednost oddaljili šele s trojko Marka Petra za 16-12, a Urugvajci so ves čas držali priključek in po koncu četrtine je bil rezultat 22-20 za Slovenijo. V drugi četrtini je sledil 5-minutni Urugvajski mrk, ko so se naši uspeli odlepiti na 36-26. Slednje so Urugvajci sicer kmalu prepolovili, a Zmago Murovec in Kostja Srnec sta nas z nekaj uigranimi akcijami popeljala nazaj na dvomestno prednost in v slačilnico sta moštvi odšli z rezultatom 44-34.

V tretji četrtini je najprej sledilo nekaj mrtvega teka, ki je šel seveda na roko nam. Po 6 minutah tretjega dela je sledilo nekaj tekmih minut na slovenski strani, saj so Urugvajci v vsega minuti in pol natresli 8 točk in znižali na 56-54. Izkazalo pa se je, da je bilo 4:30 do konca četrtine to tudi vse od Urugvajskega napada, ki do konca ni več zmogel niti točke. Naši pa so prek Gorana Ostermana in Zmaga Murovca hitro izničli trud gostov, ter se znova oddaljili na varnih 67-54. Pred zadnjim delom so tako zgolj največji južnoameriški optimisti še verjeli v preobrat.

V zadnjem delu so naši odigrali resnično zrelo in niso dopustili napete končnice. Ko je 5 min pred koncem Goran Osterman povišal na 84-67, je Urugvajska morala padla in tekma se je spremenila v revijalno zabavanje navijačev. Končni rezultat 93-79 nudi veliko optimizma pred prihajajočimi tekmami v tej in naslednji sezoni, saj Urugvaj vsekakor ni slabo moštvo.

Najboljši strelec naših je bil tokrat Zmago Murovec s 23 točkami (met 9-14), 7 skoki in 5 asistencami. Goran Osterman je vpisal 20 točk (met 9-15), 5 asistenc in 8 skokov, Metod Šporar pa 14 točk (5-11) in 16 skokov. Veseli me, da se je Metod ponovno spravil v formo, to in tudi že prejšnjo sezono smo precej pogrešali njegov prispevek, in zaradi njegove slabe pripravljenosti sta precej več priložnosti dobivala Verh in Pečevnik, čeprav je Metod seveda v najboljših letih. Kot sem napisal že prejšnjič - vse tri v prihodnje zagotovo čaka ogorčen boj za mesto na C poziciji, v boj pa se bo kaj kmalu znal vmešati še kdo.

Dolžnik je tokrat ostal Edvard Kadivec, ki s 7 točkami (met 3-16), 6 skoki in 4 asistencami ni odigral svoje najboljše tekme - daleč od tega. Vseeno moje zaupanje vanj ni zato nič manjše. Edvard je pretekli teden postal tudi naš igralec z najvišjim TSP, ki ima prostora še za kar nekaj napredka, tako da vsekakor gre za vrhunskega igralca. Skupaj s Kostjo Srnecom sta že v teh rosnih letih jasna izbira za prvo peterko in veselim se še naprej spremljati njun napredek in sodelovanje v reprezentanci.

Prihodnji teden nas čaka tekma proti favoriziranim Poljakom, ki so imeli nekaj težav proti Singapurju, saj je slednji odigral na vso moč. Na koncu (žal) nismo dobili darila v obliki zmage Singapurja, zato bomo v ponedeljek resnično potrebovali vse svoje adute in skrite ase iz rokava. Prosim, da tokrat še posebej popazite na pripravljenost svojih igralcev, lastniki 28+ starih pa jo lahko tudi trenirate, če je to mogoče.

Lep pozdrav do naslednjič

Last edited by Deschamps at 1/28/2020 9:49:35 AM

Včeraj se je naša reprezentanca na dostojen način poslavila od tolažilnega turnirja. Na koncu smo morali priznati premoč Poljakom, ki so slavili z rezultatom 96-86 (54151)

Pred tekmo smo nekoliko prevetrili našo prvo postavo in na parket stopili z bolj defenzivno usmerjeno ekipo. Začeli so Murovec, Peter, Srnec, Razinger in Vito Novinščak. Slednjega sem letos koristil dokaj malo, čeprav je bil v odlični pripravljenosti prav vsak teden v tej sezoni (razen prvega, ko je pripravljenost vseh na sedmici).

Tekmo smo izgubili v slabih začetkih vsake posamezne četrtine. Prve minute tekme smo se lovili predvsem v napadu in v osmih minutah zmogli vsega 6 točk. Prednost 14-6 za domače je ob tako nizkem rezultatu zbujala nekaj skrbi, a dvojec iz Slovenskih sonc, Marko Peter ter Kostja Srnec sta v zaključku četrtine poskrbela za ekspresen preobrat in semafor je po prvem delu kazal 22-21 za Slovenijo.

Začetek druge četrtine nas je ponovno prizemljil. Poljaki so izkoristili nezbranost gostov, ter v dveh minutah izničili ves naš trud iz prejšnje četrtine. Po dveh minutah drugega dela je njihova prednost znašala 7 točk. Prek izkušenega Zmaga Murovca smo se le prebudili in rezultat znižali na 31-34, a žal je sledil ponoven mrk, po katerem so Poljaki povedli na 42-31. Na srečo so gostje do konca četrtine ponovno ujeli priključek in semafor je med odmorom kazal 42-37. Upanje na preobrat je v slačilnici gostov še tlelo.

Začetek drugega polčasa je bil vnovič slab. Dominik Razinger si je prislužil 6. osebno napako, Poljaki so zadeli prvi prosti met, nato ujeli žogo pri zgrešenem drugem in dosegli še lahek koš. Kostja Srnec je sicer s trojko izničil neumnost naših, a kasneje so Poljaki ušli na 49-40. Ponovno se je prebudila naveza Srnec-Peter, ki nas je z nekaj trojkami in uigranimi akcijami približala na 55-51, a Poljaki so zavohali nevarnost in ušli še dlje - na 12 točk, kolikor je prednost znašala tudi po koncu 3. četrtine.

Po mrtvem teku v uvodu zadnjega dela, so naši ponovno zagrozili. Razposajenima Marku Petru in Kostji Srnecu se je pridružil tudi Henrik Gorza, ki je sicer pridno nabiral osebne napake, a z nekaj potezami v napadu je zaostanek skopnel na 71--75. Po nekaj minutah napete igre je 6. osebno napako dobil tudi Gorza, in tako smo izgubili nekaj dinamita v napadu, ter nismo mogli več resneje ogroziti domače izbrane vrste. V zadnjih minutah tekme je z dvema trojkama nase opozoril Edvard Kadivec, a Poljaki so bili pri izvajanju prostih metov natančni in prednost je kopnela prepočasi. Na koncu smo tako morali priznati, da so bili domači enostavno boljši in da jim je občinstvo nudilo izjemno pomoč pri uvrstitvi v četrtfinale turnirja. Tam jih čaka izbrana vrsta Nemčije, ki je po napeti tekmi ugnala Izrael.

Od naših velja izpostaviti prispevek Marka Petra, ki je bil s 26 točkami (met 11-25) prvi strelec tekme. Sledil mu je klubski kolega Kostja Srnec s 16 točkami, Zmago Murovec pa jih je zbral 12. Dobro je odigral tudi Vito Novinščak, ki je zbral 6 točk, 12 skokov, 7 blokad, 4 podaje in 3 ukradene žoge. Več sem pričakoval od Dominika Razingerja, ki se v obrambi ni znašel tako, kot sem mislil, da se bo.

Tekmovalnega dela sezone je za nas konec, a kot sem že dejal, do konca sezone bomo lovili čim boljšo uvrstitev na svetovni lestvici. Trenutno kaže, da je uvrstitev vsaj v 4. boben dokaj na varnem, lovimo pa uvrstitev v 3. boben na prihajajočem EP. O letošnjem tolažilnem turnirju morda nekaj več besed kdaj drugič, mislim pa, da smo dosegli lepo uvrstitev, ki je v skladu ali bolje od pričakovanj - konec koncev se med 16 nismo uvrstili že od sezone 36 dalje. Vseeno moramo stremeti k še boljšim rezultatom, do katerih pa nam manjka še nekaj kvalitete. Vzpodbudno je, da je naša reprezentanca sedaj v vzponu, povprečni TSP reprezentantov že raste in mislim, da bomo odsedaj dalje vsako sezono lahko nadgradili pretekle

Najprej čestitke za solidno sezono potem pa vprašanje zakaj nisi namesto Gorze kot menjavo na KC koristil Mercine, ki je odlično pripravljen? Mislim, da bi nam na takšni tekmi prišel več kot prav (ne pravim, da bi zaradi tega bil rezultat kaj drugačen).

Last edited by bozinho10 at 2/4/2020 8:32:17 AM

Zdravo,

Mercina je nekoliko drugačen tip igralca, in je od Gorze za izbrano taktiko manj primeren tako v obrambi, kot v napadu -pomojem - in to kljub razliki v pripravljenosti. Predvsem za igranje cone ima nekoliko prenizki obrambi, bi se pa o tem seveda dalo na dolgo in široko debatirati in vseeno dvomim, da bi prišli do enoznačnega odgovora.

Tokrat smo imeli res veliko odlično pripravljenih igralcev (na tem mestu vse čestitke lastnikom ) in zato sem lahko izbiral, komu bom prilagodil taktiko, nekatere odlično pripravljene igralce pa sem črtal, čeprav so morda v drugem sistemu najboljši, kar jih imamo - en tak primer je tudi Osterman pa Lukan, ipd.

Hello,

Like I expected - it was very hard game for us and I was definitely convinced, that You will put something special against us. With many problems with in our Roster I was forced to call few players instead of our core-players and looking also at Your team Game Shapes I was little worried... and worries were correct.
In the end, after very close game we can celebrate till next game vs. Germany, but You showed us that in next few season You could be definitely higher in the NT-Rank than now. You still have quite young squad and many talents to develop, so I think the future is bright for You. Keep doing great work for Your BB-Community!


Best Regards,

Sztuker

Hi,

congrats for the well deserved win Although we had better game shape, your home court advantage (and better roster in general) still put the odds in your favor. Therefore we tried something different in this game since we had nothing to loose, and while our attack was quite good (11-24 3pts was above expectations), defensively we didn't perform as I hoped we would. Youth and inexperience of our players was another decisive factor in my opinion. But as you said, we are growing, and hopefully we will rival some better teams in the future.

Good luck against Germany on Monday!

Preden začnemo s serijo prijateljskih tekem (danes igramo s Svedi), se bom ozrl še k prispevku naših reprezentantov na letošnjem tolažilnem turnirju.

Vito Novinščak - 5 tekem, 8 točk.
Kot sem omenil, Vito je bil skozi vso sezono odlično pripravljen, kar je težko doseči tudi z treniranjem pripravljenosti in vsemi dovoljenimi ali nedovoljenimi poživili, ki se jih poslužujejo na Kitajskem. Ker je Vito izrazito defenzivno usmerjen igralec, letos pa smo veliko tekem igrali kot favorit, ga nisem koristil pretirano. Ko sem ga, se je izkazal in svojo nalogo opravil kot je treba, zato ga v reprezentanci vidim tudi v prihodnje. Bodo pa njegovi atributi prišli toliko bolj prav ko bo reprezentanca dobila pridah ekipe za zunanje taktike. To se počasi že dogaja.

Nastja Cigale - 3 tekme, 14 točk.
Cigaletov čas v reprezentanci se počasi izteka in zna se zgoditi, da bo danes proti Svedom zadnjič stopil na parket v dresu reprezentance. Pomemben pečat je letos pustil na tekmi proti Mehiki, sicer pa se ob poplavi novih kril (Gorza, Kozlar...) ni velikokrat znašel na seznamu 12-ih igralcev za tekmo.

Viktor Plesec - 7 tekem, 22 točk.
Viktor je imel letos nekoliko manj pomembno vlogo kot sem pričakoval, kot igralec v prvi peterki je začel le na tekmi proti Ircem. Nekaj problemov s pripravljenostjo in odlična pripravljenost konkurentov ga je odrinila na dokaj obstransko vlogo. S klopi je prispeval dokaj pomemben delež pri (nepričakovano) težko priigrani tekmi proti Luksemburgu, v drugi polovici turnirja pa je igral dokaj malo. Vseeno, mislim da bo v prihodnje naša reprezentanca nanj še kako računala.

Stanko Kozlar, 7 tekem, 22 točk
Stanko je letos začel zgolj na tekmi proti Jamajki, kjer je dosegel svoj točkovni vrhunec - 9 točk, precejkrat sem ga sicer koristil kot (neuporabljeno) rezervo. Na položaju PF, kjer se najbolje znajde, bo kmalu povečal svoj igralni delež, saj Goran Osterman počasi prihaja v leta, ko ne bo več prva izbira na tej igralni poziciji. Zagotovo Stanka čaka še nekaj treninga, a ob dobrem napredku bi znal kmalu zasesti mesto prve izbire.

Metod Šporar, 2 tekmi, 26 točk
Tako kot lani, je pripravljenost pri Šporarju tudi letos precej trpela, a ko je bil v odlični pripravljenosti, je odigral zelo dobro. Na tekmi z Moldavijo (12 točk) ni imel težkega dela, medtem ko je proti Urugvaju pokazal, da je odličen igralec. Vseeno mu resno pretita Pečevnik in predvsem Verh, ki se še trenirata in Metoda v prihodnje vidim bolj v vlogi gasilca ob primeru slabe pripravljenosti prej omenjenih.

Slavko Plišić, 7 tekem, 30 točk
Plišića sem v reprezentanco poklical iz nuje pred tekmo z Belgijo, ko smo bili na položaju PG povsem goli zaradi poškodb in pripravljenosti. Tedaj se je izkazal s 14 točkami in dobro igro, kasneje je odlično odigral tudi proti Moldaviji. Po tej tekmi je zaradi vrnitve Murovca dobival le še drobtinice in ob novih igralcih, ki prihajajo, vprašanje, če ni bila tekma proti Poljakom, ki jo je presedel na klopi, njegov zadnji uradni nastop za Slovenijo.

Dominik Razinger, 6 tekem, 38 točk
Tudi Razinger je bil skozi sezono vseskozi zelo dobro pripravljen. Na prvih dveh tekmah je začel v prvi peterki, proti Belgiji se ni pretirano izkazal, proti Luksemburgu je seveda odigral bolje. Kasneje je dokaj solidno nastopil tudi proti Mehiki, precej pa je razočaral proti Poljski. Upal sem, da bi skupaj z Novinščakom lahko tvoril udarni defenzivni dvojec pod košem, a zaradi nekaterih hib se to ni povsem uresničilo.

Vlado Lukan, 6 tekem, 46 točk
Tudi Lukan ima za seboj toplo-hladno sezono. Večinoma je igral proti lahkim nasprotnikom, ko pa je dobil pomembno vlogo proti Latvijcem, je popolnoma odpovedal in ob metu 0-11 ni dosegel niti točke. Na krilu imamo sedaj že toliko druge konkurenčne izbire, da pričakujem, da bo njegova vloga v reprezentanci v prihodnje nekoliko manjša (v kolikor bom seveda ponovno selektor).

(se nadaljuje)

Last edited by Deschamps at 2/10/2020 9:04:07 AM

Stojan Anzel, 9 tekem, 48 točk
Stojan je prvo veliko minutažo dobil na tekmi proti Ircem, ko je postal tudi prvi strelec tekme. Kasneje proti Latviji se tudi on ni izkazal in nato zaradi manjših problemov s pripravljenostjo ni več igral zelo veliko. Na zadnji tekmi proti Poljski je odigral dobro in tudi sicer ga še vedno vidim med rednimi reprezentanti, kljub temu da smo dobili ali pa še bomo dobili kar nekaj novih akterjev. Zaenkrat je igral veliko na SG, a ob pogostejši rabi zunanjih taktik ga vidim kot pomembnega igralca na SF.

Matevž Verh, 5 tekem, 49 točk
Matevž je letos dočakal tisto mejo treniranosti, ko vsak preskok pomeni precej večjo dodano vrednost igralca. Debitiral je na tekmi proti Moldovi in takoj s klopi dosegel 12 točk, prav tako je bil najboljši strelec s klopi tudi proti Armeniji (15), svoj rekord pa je dosegel kot igralec prve peterke proti Jamajki (16). Zaenkrat se je na vseh petih tekmah, ki jih je za reprezentanco odigral, zelo izkazal. Upam, da vzdrži še dve ali tri sezone tako kakovostnega treninga in da bomo končno dobili vsestranskega centra z zelo visokimi primarnimi skilli.

Žiga Pečevnik, 6 tekem, 53 točk
Pečevnika sem letos od centrov koristil največ in tudi zanj lahko rečem, da se je na vsaki tekmi odrezal vsaj solidno. Najpomembnejši prispevek je dal na tekmi proti Mehiki (15 točk), prav toliko pa jih je dal tudi na tekmi proti Armeniji. V končnici sicer ni zaigral, kar je retrospektivno gledano nekoliko škoda.

Kostja Srnec, 5 tekem, 58 točk
Kostja je zagotovo odkritje sezone in kmalu po vpoklicu v reprezentanco (na tekmi z Armenijo) se je zacementiral v prvi postavi. Zelo dobro je odigral na tekmi proti Poljski, prav tako tudi proti Mehiki, kjer je bil s 17 točkami eden od dveh najboljših strelcev. Manjka mu še nekaj izkušenj, a v prihodnje bo vsekakor eden od nosilcev ekipe.

Timotej Mercina, 8 tekem, 68 točk
Timotej še ni za odpis in letos je kar nekajkrat nastopil v prvi postavi. Njegov točkovni rekord je iz tekme proti Luksemburgu (18), odlično je odigral tudi proti Jamajki (100% met in 16 točk). Ne gre prezreti dejstva, da je na položaju SF pred njim začel dobivati prednost Kadivec in da je Mercina bolj ali manj igral v prvi peterki samo kadar je Edvard igral drugje ali bil slabše pripravljen. V prihodnji sezoni mu tako verjetno pripada bolj vloga menjave, bodisi na SF ali tudi PF, gre pa še vedno za igralca z drugim najvišjim TSP-jem v ekipi in zagotovo še ni rekel zadnje.

Zmago Murovec, 5 tekem, 79 točk
Po poškodbi v prvi polovici sezone se je Murovec vrnil bombastično s 26 točkami proti Armeniji. Svoj največji prispevek je sicer dal prav v končnici, Urugvaju je natresel 23 točk, proti Poljakom pa jih je dal 12. Je tudi igralec z najvišjim številom točk na tekmo v ekipi. Zal mu leta ne prizanašajo, a v kolikor ga ne doleti kak zelo boleč padec, ga vidim v ekipi tudi naslednje leto.

Henrik Gorza, 8 tekem, 94 točk
Se ena velika pridobitev za ekipo. Po vpoklicu na tekmi proti Moldaviji je začel res udarno in v prvih treh tekmah natresel 23, 15 in 26 točk. Sploh zadnje, na tekmi proti Latviji, je res pokazalo, da je igralec, na katerega se bomo lahko zanesli tudi proti dobrim nasprotnikom. Kasneje je imel nekaj problemov s pripravljenostjo in je pomagal bolj s klopi, a vseeno je pustil pečat na vseh tekmah, kjer je igral.

Goran Osterman, 7 tekem, 101 točka
Osterman je sedaj že klasičen temelj izbrane vrste in letos je dosegel dvomestno število točk na 6 od 7 tekem, kjer je nastopil. Točkovni rekord (20) je dosegel na tekmah proti Latviji in Urugvaju in verjetno sem naredil napako, da ga nisem korsitil tudi proti Poljakom. Tudi on bo naslednjo sezono začel izgubljati na skillih, a vsaj eno sezono bo v ekipi zdržal kljub konkurenci Gorze in Kozlarja.

(se nadaljuje)