BuzzerBeater Forums

Včeraj je članska reprezentanca v Luksemburgu opravila, kar je bilo potrebno opraviti. Z zmago nad domačini smo dvignili moralo v ekipi, ter pogumno vstopamo v nadaljevanje turnirja (53644)

Začetek tekme je bil sicer milorečeno obupen. Začetna peterka, Peter, Lukan, Mercina, Osterman, Razinger je v prvi polovici četrtine samo gledala, kako so nasprotniki polnili naš koš. Ob začetnem vodstvu 8-1 za Luksemburg so mnogi samo odmahnili z roko, češ, zdaj se bodo stvari postavile na pravo mesto, a do tja je bila še dolga pot. Vodstvo domačih je rastlo iz minute v minuto, in ob rezultatu 10-24, 2min pred koncem prve četrtine, so zvonili že vsi alarmi. Na srečo smo uprizorili odličen finiš, ter na krilih mladega Marka Petra četrtino končali z, glede na potek tekme, zelo solidnimi 4 točkami zaostanka.

V drugi četrtini so naši prevzeli pobudo in pokazali, da so nivo nad gostitelji, kar se tiče individualne kvalitete. Proti koncu drugega dela polčasa je tako prednost prviič narastla na 10 točk, kar je prineslo nekaj sproščenosti v ekipo. Luksemburžani se sicer niso kar tako vdali, in po odmoru so nekajkrat zapretili, ter ponovno prišli na mejo desetih točk, a na koncu smo le obdržali mirno glavo, ter tekmo brez hujših pretresov pripeljali do konca.

Posebno pohvalo si zasluži Marko Peter, ki je zbral 31 točk, 8 skokov in 3 asistence, ter bil z naskokom najbolje razpoložen strelec izmed naših. Z 8 asistencami, 10 skoki, 3 blokadami in 15 točkami se je izkazal tudi Goran Osterman, čeprav je treba povedati, da sta nas nasprotna orjaka Meuwes in Braga nadskakala tako v obrambi, kot napadu. Dejstvo je, da se je razlika naredila pri prispevku s klopi, ki je domačini praktično niso imeli - njihovi rezervisti niso vknjižili niti ene točke. To ni ravno vzpodbuden podatek pred nadaljevanjem turnirja, saj naši z Luksemburgom ne bi smeli imeti nikakršnih problemov. A lepota naše igre in potek tekme bosta kmalu pozabljena, pomembno je, da prihajamo domov z zmago.

Znanih je tudi preostalih 6 tekmecev, s katerimi se bomo pomerili. Moram reči, da smo imeli precej ugoden žreb. Igrali bomo proti: Moldaviji, Irski, Latviji, Armeniji, Mehiki in Jamajki. Nekatere - predvsem evropske - ekipe poznamo bolje in že vemo, kako stvari stojijo, druge bo treba še nekoliko preučiti, a na prvi pogled bi rekel, da nam razpored omogoča dokaj lagodno križarjenje čez prvi del tekmovanja. Da se ne bi kako zagovoril, mislim, da je najbolje jemati tekmo po tekmo, ter se najprej z vso resnostjo pripraviti na reprezentanco Moldavije.

Upam, da boste lastniki še naprej dobro skrbeli za formo svojih reprezentantov. Sedaj, ko je znana pot za nadalnjih 6 tekem, bo najverjetneje sledilo kar nekaj novih vpoklicov. Nadejam se torej, da bom imel pri izbiri sladke skrbi

Last edited by Deschamps at 12/10/2019 6:04:06 AM

Odkar sem prevzel mesto selektorja, tako dobre pripravljenosti naših igralcev še ni bilo En velik bravo vsem lastnikom Si skoraj želim, da bi lahko tako pripravljenost prenesel na kakšen drug obračun. A podarjenemu (oz. prigaranemu s strani lastnikov) konju pač ne gre gledati v zobe.

V ekipo sem vpoklical Metoda Sporarja in Henrika Gorzo, ki si ob odlični pripravljenosti zagotovo zaslužita mesto med prvih 10. Pridružil se nam je tudi nekoliko mlajši Matevž Verh, za katerega pričakujem, da bo iz tedna v teden bolj pomemben člen naše ekipe in bi kmalu znal zasedati mesto med prvih 5.

Končna bilanca naše pripravljenosti je slednja: 12 odlično, 2 dobro in eden zadovoljivo pripravljen igralec. V štabu tako samozavestno pričakujemo reprezentanco Moldavije, ki bo naš ponedeljkov tekmec. Tudi pripravljenost slednjih ni slaba, a zaradi kratke klopi prihajajo k nam kot nedvomni outsiderji, tako da ob igri, kakršno je od naših fantov pričakovati, se nadejam, da se bomo v ponedeljek veselili druge zmage. Vsekakor pa je potrebno k tekmi pristopiti skrajno resno, vsak kiks bi nam močno zamajal plane.

Se enkrat hvala vsem lastnikom za trud pri vzdrževanju pripravljenosti in konec koncev tudi za opravljen trening - fantje so dobili tudi sedem preskokov, kar med člani ni kar tako!

Za nami je tretja tekma letošnjega tolažilnega turnirja. Na domačem parketu smo prepričljivo in brez dodatnih povzročenih sivih las ugnali Moldavijo z rezultatom 107-58 (53694)

Če je bil naš začetek na prejšnji tekmi proti Luksemburgu zelo slab, smo tokrat tekmo odprli odločno. Nekoliko izenačeno je bilo zgolj do rezultata 14-10, nakar je sledil niz 13-2 za naše, in od tedaj so se naše točke gibale nekje v okolici dvakratnika točk Moldavije. Posledično o tekmi ni veliko za napisati, saj za gledalce ni bila kaj prida zanimiva. Vseeno, na domačem parketu smo uživali bučno podporo vseh 48 minut, vzdušje na tribunah pa je bilo prazničnemu času primerno.

Potrebno je pohvaliti našo mlado prvo peterko (Peter, Plišić, Kadivec, Gorza, Šporar), ki je tokrat opravila svojo nalogo z odliko. Na svoji prvi tekmi s pravim tekmovalnim nabojem je zablestel predvsem Henrik Gorza, ki je 23 točkam (met 10-14) dodal še 8 skokov. Henrik je dokaz, kako tanka je meja med pomembnim členom reprezentance in nekom, ki je zgolj na širšem spisku reprezentantov. Na določenem nivoju naredi vsak preskok, pravzaprav vsak teden treninga, velikansko razliko in še enkrat poudarjam - igralce je potrebno trenirati tako, da se bodo lahko trenirali čimdlje.

Počasi se zavedam tudi, da se menjava generacij dogaja tu in zdaj, ter da bomo proti koncu turnirja verjetno že skoraj popolnoma sloneli na igralcih, ki bodo del reprezentance še tri mandate. Povprečna starost prve peterke je bila 28.2 let, tudi s klopi sta zelo dobro odigrala Matevž Verh (27) in Stanko Kozlar (25), medtem ko seveda tudi Stojan Anzel (29) še ni starina in je že tradicionalno pomemben del ekipe. Veseli me, da so prav vsi mladeniči v rokah slovenskih managerjev, enako velja tudi za igralce, ki bodo na vrata reprezentance trkali v prihodnje.

Naslednji teden nas čaka tekma proti Ircem, ki so zaradi neaktivnega selektorja v hudi krizi. Čeprav se zna zgoditi, da bodo ravno prihodnji teden uspeli strniti vrste (njihov selektor bo tačas ratal bot in če prav vem, dobijo novega), na Irsko vseeno odhajamo v vlogi favorita. Odlično bi bilo, če bi nam pripravljenost omogočala tako širok nabor taktičnih zamislic, kot je bilo to na tekmi z Moldavijo.

Lep pozdrav do naslednjič

Po nekaj prazničnega premora se s tabora članske reprezentance ponovno oglašam. V ponedeljek smo pričakovano brez večjih zapletov prišli do zmage nad Irci (53726) in tako v prvi polovici turnirja opravili, kar je bilo potrebno.

V ekipi imamo v zadnjem času nekaj težav s poškodbami. Zmago Murovec še lovi svojo formo po poškodbi iz začetka sezone, na seznam poškodovanih pa smo morali dodati tudi Dominika Razingerja, ki ga bomo v naslednjem obračunu precej pogrešali.

Naslednji teden nas čaka precej težja tekma, saj se bomo pomerili z Latvijci, ki so standardni udeleženci drugega kroga EP in so v trenutnem stanju proti nam zagotovo favoriti, sploh ob prednosti domačega terena. Za to tekmo sem vpoklical sedaj že veterana, Nastjo Cigaleta, ki bo poskusil dodati "potezo več" v naši igri. Naša forma je sicer ponovno precej vzpodbudna, računamo lahko na 8 odlično in 5 dobro pripravljenih igralcev, kar je nekoliko bolje kot pri baltih (5 odlično pripravljenih igralcev). Verjamem, da je zmaga dosegljiva, a Latvijci jo potrebujejo precej bolj kot mi, saj so si že privoščili kiks proti Romunom, ter pričakovano izgubili proti zelo močni Bosni. Morebitni poraz bi jih že praktično izločil iz boja za napredovanje, saj nato igrajo še proti trem močnim reprezentancam, kar še enkrat potrjuje nepoštenost trenutnega sistema tolažilnega turnirja.

Tako vsekakor pričakujem, da bo nasprotnik naredil vse za zmago, medtem ko za nas tekma ni ključnega pomena, bi pa seveda precej olajšala nadaljnjo pot. Vsekakor bo tekma dober pokazatelj naše trenutne moči, upam tudi na ugoden razplet.

Peti krog tolažilnega turnirja je minil v znamenju poraza naših proti Latviji 76-104 (53748)

V tekmo smo vstopili s peterko Kadivec, Anzel, Lukan, Gorza, Osterman in prvo četrtino začeli vzpodbudno. Henrik Gorza je hitro pokazal, da bo tudi tokrat naš najbolje razpoložen strelec in na njegovih krilih smo vodili lep del prve četrtine, šele proti koncu so nas Latvijci ujeli in na prvi krajši odmor odšli s točko prednosti.

Kasneje se je pričela poznati nehomogenost v naši ekipi, ki nas je tepla do konca tekme. Gorza je vsekakor imel svoj dan (na koncu 26 točk ob metu 12-17 ter 12 skokov), odlično je odigral tudi Edvard Kadivec (17 točk ob metu 7-11), Goran Osterman pa je bil z 20 točkami ob resda nekoliko slabšem metu prav tako soliden. Dnevne forme nikakor nista našla Stojan Anzel (6 točk ob metu 3-17), ter predvsem Vlado Lukan, ki je ob metu 0-11 ostal brez ene same točke, medtem ko sta bila njuna nasprotnika na latvijski strani Fleders in Ivanovs z 29 oz. 20 točkami najboljša strelca pri tekmecih. V drugi četrtini so tako Latvijci hitro ušli na cca 10 točk razlike, ter svojo prednost uspeli obraniti do polčasa, z buzzerbeaterjem Mareksa Metelisa je bil rezultat 40-51.

Obeti pred nadaljevanjem niso bili kaj prida vzpodbudni, saj sem v želji pariranja Latvijcem tvegal z napovedjo - in zgrešil, in kasneje se je resnično izkazalo, da bodo Latvijci že kar kmalu zapečatili tekmo. Ob petminutnem strelskim mrkom na naši strani je njihova prednost narastla na 61-42, in čeprav je kasneje naveza Gorza-Kadivec-Osterman zaostanek vsake toliko spet približala 10 točkam zaostanka, so Latvijci vedno znova odgovorili in tako že pred zadnjo četrtino dali vedeti, da že dobljene tekme ne bodo spustili iz rok. V zadnjem delu je našim motivacija precej upadla in kar nekoliko mučno je bilo spremljati, kako so Latvijci svojo prednost višali vse tja do vrtoglavih 30 točk razlike.

Končni rezultat 104-76 za domače tako dokaj realno opisuje razmerje moči na igrišču. Treba je priznati, da smo želeli iz tekme potegniti več in da rezultat ni vzpodbuden, čeprav smo seveda tvegali in se tako s postavo, kot z napovedjo pripravili na drugačen način igre Latvijcev. Razlika se je vsekakor naredila na položajih SG in SF, medtem ko je pozitivno to, da so nekateri zgoraj omenjeni reprezentanti nadigrali svoje tekmece na drugi strani igrišča.

Poraz sicer objektivno gledano ni zelo usoden, še vedno imamo lepo izhodišče za uvrstitev v končnico, kar ostaja primarni cilj. Ob dobri igri na zadnjih treh tekmah bi še vedno lahko ulovili uvrstitev med 16, kar bi bilo seveda sila zaželjeno zaradi prednosti domačega igrišča v prvem krogu končnice. Naslednji nasprotnik je Armenija, proti kateri bomo na domačem parketu vsekakor lovili zmago in tudi koš razliko. Zato vse lastnike naprošam, da svojim varovancem ponovno priskrbite ustrezne minute


Last edited by Deschamps at 12/30/2019 10:42:31 PM

Včeraj smo zelo zanesljivo odpravili reprezentanco Armenije. Jeklena obramba nas je privedla do visoke zmage 111-34 (53791).

Pred tekmo sem bil v malenkostni dilemi, ali vpoklicati Zmaga Murovca, ali ne. Po mukotrpni poškodbi je končno prišel nazaj na visoko raven, a se žal prodaja ob nekoliko neprimernem času. Vseeno verjamem, da bo novemu lastniku, upam, da bo to kdo od Slovencev, v interesu spraviti Murovca v čimboljšo formo čimprej, ter da bo Zmago na voljo v končnici (ki sicer teoretično še ni zagotovljena).

Sočasno sem vpoklical tudi mladega Kostjo Srneca, ki mu bo vsaka reprezentančna izkušnja v prihodnje prišla še kako prav. Tako smo zapolnili kvoto 18 igralcev. Od kandidatov so izviseli Pero Peterec, Alex Toman in Janez Caf. Lastniku Peterca, J&J team, se zahvaljujem, da so ga skozi sezono držali v res odlični pripravljenosti, a nekako ga nikoli nisem res potreboval. Je šolsko treniran PG, a malenkost preslab, da bi ga koristil proti boljšim (denimo Latviji), medtem ko sem luknjo na PG mestu proti slabšim ekipam brez težav pokril s kom drugim. Podoben je primer z Alexom Tomanom, katerega čas v reprezentanci še prihaja. Janez Caf pa je z 41 nastopi sklenil reprezentančno kariero.

V tekmo smo vstopili z peterko Murovec, Srnec, Kadivec, Osterman, Pečevnik. Sam dvoboj je bil zelo enosmeren, zato o njem ne morem napisati veliko. V začetku je bil razigran predvsem Murovec (26 točk), ki pa si je proti koncu tekme nekoliko pokvaril procent meta. Pohvaliti velja tudi Gorana Ostermana za 18 točk, 18 skokov in 8 asistenc, dvomestno število točk sta dosegla še Matevž Verh s klopi (15 točk) in Edvard Kadivec (11). Vsa deseterica, ki je stopila na parket, je v svojo statistiko vpisala nekaj točk.

Prihodnji teden nas čaka zelo pomembna tekma proti Mehiki. Ob trenutni koš razliki kaže, da bi nas dve zmagi še lahko uvrstili med 16 najboljših, zmaga in poraz pa najverjetneje v spodnjo polovico uvrščenih v končnico. Vsekakor si želimo prednosti domačega terena na prvi tekmi končnice, a potrebno je poudariti, da je Mehika kakovostna reprezentanca, ki nujno potrebuje zmago, saj že ima tri poraze. Zna se zgoditi, da nas napadejo z vso močjo in potrebno bo odigrati dobro tekmo, da odnesemo celo kožo.

Do naslednjič

Včeraj smo si izborili zelo pomembno zmago proti Mehiki. Potem, ko smo v tretji četrtini potihem že slavili, smo morali za zmago trepetati prav do konca (53872).

V tekmo na domačem parketu smo vstopili nekoliko bolje pripravljeni, zato sem si kljub slutnjam, da bodo Mehičani napadli na vso moč, upal igrati z levo roko, ter tako hraniti moči za končnico, ki je vse bližje. Prva postava je bila ponovno sestavljena iz številnih mladeničev - Marko Peter (27 let), Kostja Srnec (25 let), Edvard Kadivec (26 let) in Ziga Pečevnik (28 let) so skupaj zaigrali ob izkušenejšem Nastji Cigaletu (33 let) in morda je začetna nervoza nekoliko vplivala na bolj zaspan začetek tekme.

Priključek je v prvih minutah držal Pečevnik, ki je dosegel 6 od prvih 8 točk naših, Mehičani pa so vztrajali pri minimalni prednosti. Ko so proti koncu četrtine v igro vstopile menjave, je našim uspelo preiti v vodstvo, a vse do konca četrtine sta moštvi bili trd in izenačen boj. Glede na to, da so imeli Mehičani veliko prednost v zavzetosti, se je seveda velika večina gledalcev na polnih tribunah spraševala, kakšen bo razvoj dogodkov.

Druga četrtina je bila podobno izenačena. Počasi je postajalo jasno, da mladi in neizkušeni Kostja Srnec najverjetneje ne bo končal tekme, saj je začel dokaj pridno nabirati osebne napake. A po drugi strani je bila v tem delu najbolj razigrana prav naveza iz našega SKL kluba Slovenia Suns. Marko Peter in Kostja Srnec sta v drugi četrtini dosegla 13 od 23 točk, ter poskrbela, da je naša prednost med odmorom znašala 5 točk.

Po odmoru se je dobro ogrel tudi Edvard Kadivec, katerega točkovni prispevek smo v prvem polčasu nekoliko pogrešali. Razigrani mladinci so tako že po štirih minutah drugega dela povišali vodstvo na varnejših 12 točk razlike. Sledilo je nekaj minut mrtvega teka, nakar je znova minilo nekaj naših minut in 1 min pred koncem 3. četrtine smo ob pogledu na semafor že lahko pomislili na zmago - kazalo je 65-49 za domače.

Izkušeni Mehičani so takoj izkoristili naš trenutek šibkosti. S trojko Lantza Artunduage so si okrepili samozavest, nato pa je 4 sekunde pred koncem izza črte zadel še Heliodo Zubillaga in zmaga ni izgledala več tako samoumevna.

Mehiška kanonada se je nadaljevala takoj v začetku zadnje četrtine, ko je za tri zadel tudi Fernando Otero in naša prednost se je stopila na 7 točk. Nekaj minut smo si priborili z žilavostjo Nastje Cigaleta, ter nenadejano trojko Pečevnika, a Mehiška ofenziva ni popustila in 8 minut do konca tekme je prednost s košem Fernanda Otera padla na 72-66. V zadnji četrtini je bil od naših daleč najbolje razpoložen Edvard Kadivec, in kadar je proti košu pogledal on, smo se počutili varneje. Z dvema košema ob trdi igri je prednost slabih 6 min do konca narastla nazaj na 10 in takoj smo lažje dihali. A Mehiški val je udaril še enkrat in prednost se je znova stopila, tokrat vse do 4 točk razlike.

Prednost med 4 in 6 točkami smo uspeli vzdrževati do zadnjih minut, nakar je razigrani Otero zadel trojko za 84-81 in minuto pred koncem smo si že lahko zamislili črn scenarij. A izkazalo se je, da je bila to tudi zadnja Mehiška grožnja. S košem 40s do konca nas je Kadivec ponovno popeljal v varnejše vode, Mehičanom pa se je met izza črte nekoliko ustavil in prek prostih metov smo prišli do končnih 88-81. Težka in pomembna zmaga.

Pohvaliti velja vse člane prve peterke, saj so vsi dosegli dvomestno število točk. Naziv strelca tekme sta si razdelila Edvard Kadivec (17 točk, met 8/12, 10 skokov in 2 blokadi) ter Kostja Srnec (17 točk, med 6/20). Sploh Kadivec se je na tej tekmi zares izkazal in počasi že prevzema vlogo liderja ekipe.

Naslednji teden igramo proti Jamajki, ki je včeraj nekoliko presenetljivo odpravila solidne Madžare. Vseeno, verjamem da bomo zmagali, in upam, da bo to dovolj, da ujamemo uvrstitev med 16.


Last edited by Deschamps at 1/14/2020 3:48:07 AM

Pred naslednjim tednom še nekaj drugih misli:

1.) Rejting
Naša uvrstitev na lestvici počasi pada, brišejo se nam nekateri dobri rezultati iz preteklosti, v tej sezoni pa smo zaenkrat igrali bodisi proti precej boljšim ali pa precej slabšim reprezentancam (izjema je Mehika), poleg tega pa smo tekme odigrali z rezervo v upanju na kakšno presenečenje v končnici. Težko je tudi spregledati dejstvo, da smo padli tja, kamor trenutno tudi objektivno spadamo - žal. V tem trenutku se nahajamo na 42. mestu na svetu, ter 25. mestu v Evropi, kar je ravno na kritični točki, saj 24. mesto pomeni 4. boben, 25. mesto pa 5. boben v žrebu za naslednje EP.

Kljub temu, da sicer na rejting ne dam veliko - izboljšal se bo z dobrimi rezultati, je slednje ključnega pomena - če bomo uvrščeni v 5. boben, najprej igramo proti vsem nosilcem, ki bodo lahko vmes mirno nabijali entuziazem proti slabšim ekipam. Tako bo bistveno težje doseči soliden rezultat na naslednjem EP-ju. Res, da bomo čez eno sezono v fazi, ko bodo vajeti prevzeli zelo perspektivni igralci, ki pa bodo stari 26 ali 27 let, tako da vsekakor bi bilo dober rezultat (=uvrstitev v drugi krog) utopično pričakovati. Vseeno pa bo procent možnosti za uspeh večji, če bomo obdržali uvrstitev med 24 ekipami v Evropi in imeli enake pogoje, kot naši neposredni tekmeci.

Posledično bomo tako vse moči do konca sezone usmerili v napredek na lestvici - nekaj ekip nam je zelo blizu in mislim, da jih lahko prehitimo nazaj. Zato bo tudi vsaka prijateljska tekma (v kolikor se seveda ne uvrstimo v finale tolažilnega turnirja ;)) za nas pomenila resen boj, v katerega bomo vstopili z najboljšimi igralci, ki bodo, upam, dobro pripravljeni.

2.) Tolažilni turnir
Seveda bomo naš rejting najlažje dvignili z dobro uvrstitvijo na tolažilnem turnirju. V kolikor bomo premagali Jamajko - v kar sem trdno prepričan, a nič ni nikoli 100% - bomo imeli 6 zmag in 2 poraza. Trenutno smo po koš razliki druga najboljša ekipa z 2 porazoma in smo skupaj na 16. mestu, stvari pa se bodo še nekoliko spremenile:

Nizozemci nas bodo verjetno prehiteli od zadaj, da ohranimo mesto med 16 bomo upali na spodrsljaj Brazilije ali Svice. Na hitro bi rekel, da gre naše najbolj verjetne tekmece v končnici iskati med Svico, Venezuelo, Madžarsko in Urugvajem, morda še Filipini, Brazilija ali Nizozemska. Kljub zgolj enemu krogu do konca rednega dela, je tolažilni turnir precej kaotičen in en nepričakovan rezultat ali celo nepričakovana koš razlika lahko stvari obrneta popolnoma na glavo.

Vsekakor bomo v primeru zmage proti Jamajki igrali proti premagljivi ekipi (ni pa nujno, da bomo favorit). Zagotovo je cilj zmagati v prvem krogu končnice, vse ostalo bo bonus. Res imamo mlado ekipo, katere vrhunec bo šele čez nekaj sezon, a verjamem, da so fantje že zdaj sposobni več kot so pokazali dosedaj. Upam, da to pokažejo ob pravem trenutku

V noči iz ponedeljka na torek smo odigrali zadnjo tekmo rednega dela tolažilnega turnirja. Na Karibih smo bili prepričljivo boljši od Jamajke (53916).

Tekmo smo tokrat odprli dobro in si s prvo peterko Murovec, Kadivec, Mercina, Kozlar, Verh hitro priigrali nekaj prednosti. Slednja je potem do konca četrtine sicer izpuhtela, Jamajčani so na krilih višje zavzetosti ter domačih gledalcev v začetku druge četrtine celo povedli. V ključnih trenutkih tekme je nato blestel trio Murovec-Mercina-Verh, ki nas je spravil na prednost 10 točk, katere kasneje nismo več zapravili. V tretji četrtini se je tekma nato do konca odločila in menjave so tokrat dobile veliko priložnosti za dokazovanje. Končni rezultat je 102-70 je bil v okviru pričakovanega.

Najboljši strelci tekme so bili tokrat trije igralci s po 16 točkami. Zmago Murovec je ob metu 7-14 dodal 5 skokov, 4 asistence in 2 ukradeni žogi. Timotej Mercina je blestel z metom 6-6, 7 skoki in dvema ukradenima žogama, Matevž Verh pa je v statistiko vpisal 14 skokov, 3 ukradene žoge in blokado. Trenutno imamo na mestu centra tri res izenačene in zelo podobne igralce (Verh, Pečevnik, Šporar), zaradi starosti pa ima Verh največ rezerve in ga v prihodnji sezoni že vidim kot prvo izbiro na tem položaju.

Ker smo igrali med zadnjimi, je bilo že pred tekmo jasno, da bomo najverjetneje končali kot 16. v skupni razvrstitvi. Nizozemci so Irce premagali za skoraj 90 točk in da bi jih po koš razliki prehiteli nazaj, je bilo nerealno pričakovati. Prehitel nas je tudi Urugvaj, a zgolj za 4 točke, kar ni bilo problema nadoknaditi, medtem ko so od ekip pred nami izgubili Brazilci. Vse skupaj je tako pomenilo, da smo že zvečer bolj ali manj vedeli, da bo naš nasprotnik v prvem krogu končnice Urugvaj. Gre za ekipo, ki je trenutno na 30. mestu svetovne lestvice (slednja se bo jutri, v sredo, obnovila, mi smo 42.), torej ekipo, ki je zelo solidna in menim, da bo šlo za izenačen boj. Ker gre za ekipi iz različnih kontinentov, to seveda pomeni, da se poznamo toliko slabše, kar dodatno kliče k pazljivosti. Vsekakor je cilj zmaga, ki nam bi verjetno prinesla obračun z enimi od favoritov turnirja, Poljaki. O tem bom seveda razmišljal kasneje, trenutno moramo vse misli usmeriti v ponedeljkov dvoboj.

Slovenska reprezentanca se je s hrabro in čvrsto igro dokaj prepričljivo uvrstila v drugi krog končnice. Z rezultatom 94-79 smo ugnali goste iz Urugvaja (54101)

S pripravljenostjo pred tekmo nismo imeli nobenih skrbi in prva peterka Murovec, Srnec, Kadivec, Osterman, Šporar je verjetno kar naša najmočnejša v tem trenutku. Nekoliko več preglavic s pripravljenostjo so imeli gostje, zato sem brez velikih skrbi tekmo odigral z nižjo zavzetostjo od pričakovane zavzetosti Urugvajcev. Slednji so sicer pričakovano uspešno napovedali našo notranjo taktiko, a s slednjim se moramo pač sprijazniti, saj trenutno nismo zelo raznovrstna ekipa. S prihodom mlajše generacije se bo to sicer spremenilo, a trenutno je kot je.

Uvodna četrtina je dala občutek tistih tekem, kjer razlika sicer ne bo velika, a vodilno moštvo bo dokaj suvereno držalo prednost v svojih rokah. Naši so se na otipiljivo prednost oddaljili šele s trojko Marka Petra za 16-12, a Urugvajci so ves čas držali priključek in po koncu četrtine je bil rezultat 22-20 za Slovenijo. V drugi četrtini je sledil 5-minutni Urugvajski mrk, ko so se naši uspeli odlepiti na 36-26. Slednje so Urugvajci sicer kmalu prepolovili, a Zmago Murovec in Kostja Srnec sta nas z nekaj uigranimi akcijami popeljala nazaj na dvomestno prednost in v slačilnico sta moštvi odšli z rezultatom 44-34.

V tretji četrtini je najprej sledilo nekaj mrtvega teka, ki je šel seveda na roko nam. Po 6 minutah tretjega dela je sledilo nekaj tekmih minut na slovenski strani, saj so Urugvajci v vsega minuti in pol natresli 8 točk in znižali na 56-54. Izkazalo pa se je, da je bilo 4:30 do konca četrtine to tudi vse od Urugvajskega napada, ki do konca ni več zmogel niti točke. Naši pa so prek Gorana Ostermana in Zmaga Murovca hitro izničli trud gostov, ter se znova oddaljili na varnih 67-54. Pred zadnjim delom so tako zgolj največji južnoameriški optimisti še verjeli v preobrat.

V zadnjem delu so naši odigrali resnično zrelo in niso dopustili napete končnice. Ko je 5 min pred koncem Goran Osterman povišal na 84-67, je Urugvajska morala padla in tekma se je spremenila v revijalno zabavanje navijačev. Končni rezultat 93-79 nudi veliko optimizma pred prihajajočimi tekmami v tej in naslednji sezoni, saj Urugvaj vsekakor ni slabo moštvo.

Najboljši strelec naših je bil tokrat Zmago Murovec s 23 točkami (met 9-14), 7 skoki in 5 asistencami. Goran Osterman je vpisal 20 točk (met 9-15), 5 asistenc in 8 skokov, Metod Šporar pa 14 točk (5-11) in 16 skokov. Veseli me, da se je Metod ponovno spravil v formo, to in tudi že prejšnjo sezono smo precej pogrešali njegov prispevek, in zaradi njegove slabe pripravljenosti sta precej več priložnosti dobivala Verh in Pečevnik, čeprav je Metod seveda v najboljših letih. Kot sem napisal že prejšnjič - vse tri v prihodnje zagotovo čaka ogorčen boj za mesto na C poziciji, v boj pa se bo kaj kmalu znal vmešati še kdo.

Dolžnik je tokrat ostal Edvard Kadivec, ki s 7 točkami (met 3-16), 6 skoki in 4 asistencami ni odigral svoje najboljše tekme - daleč od tega. Vseeno moje zaupanje vanj ni zato nič manjše. Edvard je pretekli teden postal tudi naš igralec z najvišjim TSP, ki ima prostora še za kar nekaj napredka, tako da vsekakor gre za vrhunskega igralca. Skupaj s Kostjo Srnecom sta že v teh rosnih letih jasna izbira za prvo peterko in veselim se še naprej spremljati njun napredek in sodelovanje v reprezentanci.

Prihodnji teden nas čaka tekma proti favoriziranim Poljakom, ki so imeli nekaj težav proti Singapurju, saj je slednji odigral na vso moč. Na koncu (žal) nismo dobili darila v obliki zmage Singapurja, zato bomo v ponedeljek resnično potrebovali vse svoje adute in skrite ase iz rokava. Prosim, da tokrat še posebej popazite na pripravljenost svojih igralcev, lastniki 28+ starih pa jo lahko tudi trenirate, če je to mogoče.

Lep pozdrav do naslednjič

Last edited by Deschamps at 1/28/2020 9:49:35 AM

Včeraj se je naša reprezentanca na dostojen način poslavila od tolažilnega turnirja. Na koncu smo morali priznati premoč Poljakom, ki so slavili z rezultatom 96-86 (54151)

Pred tekmo smo nekoliko prevetrili našo prvo postavo in na parket stopili z bolj defenzivno usmerjeno ekipo. Začeli so Murovec, Peter, Srnec, Razinger in Vito Novinščak. Slednjega sem letos koristil dokaj malo, čeprav je bil v odlični pripravljenosti prav vsak teden v tej sezoni (razen prvega, ko je pripravljenost vseh na sedmici).

Tekmo smo izgubili v slabih začetkih vsake posamezne četrtine. Prve minute tekme smo se lovili predvsem v napadu in v osmih minutah zmogli vsega 6 točk. Prednost 14-6 za domače je ob tako nizkem rezultatu zbujala nekaj skrbi, a dvojec iz Slovenskih sonc, Marko Peter ter Kostja Srnec sta v zaključku četrtine poskrbela za ekspresen preobrat in semafor je po prvem delu kazal 22-21 za Slovenijo.

Začetek druge četrtine nas je ponovno prizemljil. Poljaki so izkoristili nezbranost gostov, ter v dveh minutah izničili ves naš trud iz prejšnje četrtine. Po dveh minutah drugega dela je njihova prednost znašala 7 točk. Prek izkušenega Zmaga Murovca smo se le prebudili in rezultat znižali na 31-34, a žal je sledil ponoven mrk, po katerem so Poljaki povedli na 42-31. Na srečo so gostje do konca četrtine ponovno ujeli priključek in semafor je med odmorom kazal 42-37. Upanje na preobrat je v slačilnici gostov še tlelo.

Začetek drugega polčasa je bil vnovič slab. Dominik Razinger si je prislužil 6. osebno napako, Poljaki so zadeli prvi prosti met, nato ujeli žogo pri zgrešenem drugem in dosegli še lahek koš. Kostja Srnec je sicer s trojko izničil neumnost naših, a kasneje so Poljaki ušli na 49-40. Ponovno se je prebudila naveza Srnec-Peter, ki nas je z nekaj trojkami in uigranimi akcijami približala na 55-51, a Poljaki so zavohali nevarnost in ušli še dlje - na 12 točk, kolikor je prednost znašala tudi po koncu 3. četrtine.

Po mrtvem teku v uvodu zadnjega dela, so naši ponovno zagrozili. Razposajenima Marku Petru in Kostji Srnecu se je pridružil tudi Henrik Gorza, ki je sicer pridno nabiral osebne napake, a z nekaj potezami v napadu je zaostanek skopnel na 71--75. Po nekaj minutah napete igre je 6. osebno napako dobil tudi Gorza, in tako smo izgubili nekaj dinamita v napadu, ter nismo mogli več resneje ogroziti domače izbrane vrste. V zadnjih minutah tekme je z dvema trojkama nase opozoril Edvard Kadivec, a Poljaki so bili pri izvajanju prostih metov natančni in prednost je kopnela prepočasi. Na koncu smo tako morali priznati, da so bili domači enostavno boljši in da jim je občinstvo nudilo izjemno pomoč pri uvrstitvi v četrtfinale turnirja. Tam jih čaka izbrana vrsta Nemčije, ki je po napeti tekmi ugnala Izrael.

Od naših velja izpostaviti prispevek Marka Petra, ki je bil s 26 točkami (met 11-25) prvi strelec tekme. Sledil mu je klubski kolega Kostja Srnec s 16 točkami, Zmago Murovec pa jih je zbral 12. Dobro je odigral tudi Vito Novinščak, ki je zbral 6 točk, 12 skokov, 7 blokad, 4 podaje in 3 ukradene žoge. Več sem pričakoval od Dominika Razingerja, ki se v obrambi ni znašel tako, kot sem mislil, da se bo.

Tekmovalnega dela sezone je za nas konec, a kot sem že dejal, do konca sezone bomo lovili čim boljšo uvrstitev na svetovni lestvici. Trenutno kaže, da je uvrstitev vsaj v 4. boben dokaj na varnem, lovimo pa uvrstitev v 3. boben na prihajajočem EP. O letošnjem tolažilnem turnirju morda nekaj več besed kdaj drugič, mislim pa, da smo dosegli lepo uvrstitev, ki je v skladu ali bolje od pričakovanj - konec koncev se med 16 nismo uvrstili že od sezone 36 dalje. Vseeno moramo stremeti k še boljšim rezultatom, do katerih pa nam manjka še nekaj kvalitete. Vzpodbudno je, da je naša reprezentanca sedaj v vzponu, povprečni TSP reprezentantov že raste in mislim, da bomo odsedaj dalje vsako sezono lahko nadgradili pretekle