BuzzerBeater Forums

Lep pozdrav vsem!

Najlepša hvala tistim, ki ste oddali glas za edinega kandidata na letošnjih volitvah - mene In hvala tudi preostalim, ki to berete. V svojih pisarijah se bom trudil biti čim bolj direkten in upam da ne bo preveč nepotrebnega tekstovnega balasta, ter da boste tako ostali zvesti bralci mojih monologov. Če pa ima kdo kaj bolj ali pa tudi manj pametnega in koristnega za dodati pa brez zadržkov. Vesel bi bil aktivnega foruma, se pa zavedam, da je marsikdaj težko napisati kaj več kot "bravo, čestitke!" ali pa "you suck!".

Ogled vseh reprezentančnih kandidatov bom poskusil opraviti čimprej, nato bom stopil v stik z lastniki ter pred začetkom evropskega prvenstva pokomentiral naše rezultatske cilje za to sezono. Več torej sledi v nadaljevanju tedna.

V preteklih dveh dneh sem pregledal reprezentante in bodoče reprezentante. Na prvi pogled bi se strinjal s Clementinom, ki je dejal, da se bodo par sezon razmere še slabšale, nato pa bodo postopoma postajale boljše in generacija zdajšnjih 23-25 letnikov že naznanja lepše čase.

Naredil sem ožji izbor reprezentantov, ki bodo krojili jedro ekipe v tem mandatu. Gre za same dobre igralce, nobenega se denimo ne bi branil če bi z ekipo naskakoval naslov v SKL. Pa vseeno moram reči da trenutno ne premoremo resnično vrhunskega igralca, kakršni so bili nekdaj Neuman, Berlak, Klavc in še kdo. Nekaj časa bomo pač morali biti ekipa garačev, ki ne bo navduševala s prefinjenimi potezami, pač pa z golo močjo in borbenostjo.

Če grem po pozicijah, ki so zapisane igralcu kot primarne (ni pa nujno, da bo tam igralec res igral)

Organizatorji igre:

Zmago Murovec (BK Bauska - 1. liga Latvije)

Branilci
Marko Peter (Slovenia Suns - SKL)

Stojan Anzel (The Butchersi - II.3)

Krila

Vlado Lukan (Helios Suns - II.4)

Timotej Mercina (Kalevan KoriKonkarit - 1. liga Finske)

Jan Levičar (Svemirski Kosarkasi - 1.liga Srbije)

Janez Caf (terastiousp - 1. liga Grčije)

Nastja Cigale (Ljubljana Pigs - SKL)

Dejan Jakovac (Maumalai - 1.liga Litve)

Goran Osterman (BK Bauska - 1. liga Latvije)

Metod Šporar (The Return - SKL)

Edvard Kadivec (Šmartno Afera Šmarna Gora '02 - II.4)

Zgoraj je torej seznam dvanajstih igralcev, ki bodo del ekipe od začetka sezone. Širši seznam dopolnjujejo še:

Muamer Ambrožič (The Return - SKL) OI
Slavko Plišić (2. Italijanska liga ) SF
Dominik Razinger (1.Iranska liga) PF
Jaka Pečevnik (1.Bošnjaška liga) C
Viktor Plesec (slonavy - II.3) PG
Vito Novinščak (1.Kitajska liga) PF
Žiga Pečevnik (KK Pragersko - II.4) PF
Nik Žmak (1. Švicarska liga) PG
Tadej Drniković (1.Kitajska liga) PG
Vasilij Verhnak (1. Ukrajinska liga) SF
Jaka Križnič (The Return - SKL) SF

Blizu reprezentanci je tudi nekaj mladih 26, 25 ali celo 24 letnikov, ki pa jih bom izpostavil nekoliko kasneje.

Kar se tiče letošnje sezone: Igramo na evropskem prvenstvu v Litvi, kjer smo kot ekipa iz 3. bobna dobili dokaj zahtevno skupino.

Favoriti skupine bodo vsekakor Španci, aktualni svetovni prvaki in prvi na svetovni jakostni lestvici. Vse drugo kot njihov popoln izkupiček bi bilo veliko presenečenje.

Drugo mesto na stavnicah zanesljivo zasedajo Srbi, 21. na svetovni lestvici. Mi (27.) in Nizozemci (39.) smo potem nekako glavni izzivalci v boju za 2. mesto, ki še prinaša napredovanje. Romuni (43.) bodo tako za nas, kot za tulipane (in morda še za koga) trd oreh, medtem ko so Škoti (59.), Albanci (66.) in Azerbejdžan (86.) izrinjeni na vloge outsiderjev. A prav vsaka ekipa zna biti v določenih primerih neugodna.

Razpored je, kot ponavadi, tak, da se sprva udarimo z vsemi nižje postavljenimi ekipami. Svoj selektorski debi bom tako dočakal na tekmi proti Albaniji. Težje tekme pridejo na koncu in prvi cilj je, da do tam pridemo v dobrem položaju. Realno ne pričakujem resnega boja za 2. mesto v skupini, saj smo po moči verjetno celo za Nizozemci. A v naprej se seveda ne mislimo vdati.

V prihodnjih objavah bom pokomentiral še mlajše igralce, ki prihajajo ter napisal nekaj svojih misli o tem, kako bi si želel, da bi se slovenski (in tudi tuji) managerji lotevali treninga mlajših igralcev. Čimprej bom poskusil stopiti tudi v stik z vsemi lastniki.

Lep pozdrav do tedaj

Pred uvodno tekmo še seznam upov za prihodnost.

Med mlajšimi igralci sta si mesto v reprezentanci že izborila Edvard Kadivec (25 let, Šmartno Afera Šmarna Gora '02) in Marko Peter (26 let, Slovenia Suns). V posameznih letnikih računam vsaj še na:

26 let

Herbert Vozelj SF, LakersSLO (III.3)
Lev Lovrišček PF, Celje BC (SKL)
Ljubo Slonjšak, PG, 2. ruska liga
Vladimir Vidic, PF, 3. kitajska liga
Emanuel Bratanić, C, Super Saiyans (II.1)
Matevž Verh, PF, Ankle Breakers (II.4)
Henrik Gorza, PF, NK AFRICA (II.3)
Vili Zlobko, PG, Samoa Tackle (SKL)

25 let

Vojan Možina, SF, FC Leno 2014 (SKL)
Stipe Novak, PF, KK Matematiki (SKL)
Valentin Botonjić, PG, Tiny Red Cobras (III.1)
Ferdinand Tekavec, SF, LakersSLO (III.3)
Alex Toman, PG, 1. finska liga
Juš Zvonec, SF, BV Eagles (II.3)
Cveto Gorišek, SF, TD Stars (III.12)
Lojze Močilnik, SF, Prekmurje Storks (III.1)
Franko Novšak, PG, Prekmurje Storks (III.1)

24 let

Drejc Begić, SF, MVP Team SLO (III.11)
Bruno Dobrinja, SF, New York Titans (II.2)
Lado Brljak, PF, Ptujčani (III.3)
Robin Supan, SG, Ainmosni (SKL)
Kostja Srnec, SF, Slovenia Suns (SKL)
Stanko Kozlar, PF, Rudno Supersonics (II.4)
Dimitrij Bradeško, C, Stražišče Golden Heat (II.4)
Ermin Vivod, C, KK Matematiki (SKL)
Drejc Vukojan, C, Tajfun Šentjur (SKL)

23 let

Oliver Laković, PG, 3. portugalska liga
Nenad Žarn, C, Super Celtics (SKL)
Viktor Kumerle, PG, Savlje BC (II.2)
Denis Urbančič, C, Dream Catchers (II.1)
Jernej Pezdernik, SF, FC Leno 2014 (SKL)
Oliver Simčič, SG, FC Leno 2014 (SKL)
Silvo Manfreda, C, KK Gottschee (II.4)

22 let

Zdenko Augustinčič, SG, KK Amaterji (III.4)
Milivoj Pajank, SF, Pepy team (III.8)
Milan Podobnik, SG, Straški navihanci (III.15)
Artur Vrečko, PF, KK Volče Team (III.15)
Tibor Kološa, PF, Helios Suns (II.4)
Dejan Gojšek, PF, Šentjur Owners (II.2)

Čisto mogoče, da sem še koga izpustil in če se komu zdi, da ima igralca, ki bi bil lahko nekoč kaliber za NT, naj mi prosim brez obotavljanja piše. Z nekaterimi lastiki trenutnih in bodočih reprezentantov sem že bil v stiku in povečini imate vsi že dodelane trening plane, bodisi po svoji, bodisi po zaslugi sensimana ali Clementina. Zelo lepo.

Seveda pa je treba poudariti, da je mest v ekipi omejeno, zgoraj pa sem izpostavil kar 40 zelo lepo treniranih igralcev v razmaku 5 generacij, kar je tipičen starostni razpon v članski reprezentanci. Želim si, da bi še naprej vladalo tako zanimanje za trening odličnih slovenskih igralcev!

Tako, naša ekipa je že odpotovala v Litvo, kjer jutri ob 16.30 igrajo prvo tekmo proti žilavi reprezentanci Albanije. Na prvenstvo je odpotovalo 16 članov, zgoraj omenjenim 12 igralcem so se pridružili še veterana Žmak in Križnič, 30-letni novinec Dominik Razinger, ter mladi 27-letni up Žiga Pečevnik. 2 mesti sta še prosti za morebitne nujne okrepitve.

Slovenska reprezentanca je evropsko prvenstvo začela z zmago proti reprezentanci Albanije (52091)

Pred začetkom tekme je bila v slovenskem taboru prisotna zmerna nervoza, saj so bili med debitanti v slovenskem dresu kar štirje igralci (Kadivec, Pečevnik, Peter, Razinger), seveda pa je svoj debi dočakal tudi selektor. Vseeno je nervoza kmalu po začetku tekme izpuhtela in naši matadorji na krilih celotne prve peterke (Murovec, Anzel, Mercina, Osterman, Pečevnik) so že z eksplozivno prvo četrtino (40-21) bolj ali manj odločili tekmo.

V nadaljevanju smo bili priča dokaj izenačenemu dvoboju, naši niso igrali pretirano zavzeto in so Albance zgolj kontrolirano držali na 20-25 točkah razlike. Priložnost za igro je dobila vsa dvanajsterica in prav vsi so se tudi vpisali med strelce. Žal so Albanci ravno na koncu našo prednost stopili na zgolj 18 točk in tako, čeprav smo bili od vseh štirih favoritov večino tekme najbolj prepričljivo v vodstvu, imamo sedaj najslabšo koš razliko.

Izstopal je Goran Osterman, ki je 17 točkam dodal 16 skokov in 6 asistenc.

Drugod presenečenj ni bilo. Španci so šele v zadnji četrtini strli Romune, ki so se izkazali kot zelo kvalitetna reprezentanca. Srbi so bili brez večjih težav boljši od Škotov, Nizozemci pa od Azerbejdžana, čeprav se je selektor slednjega odločil napadati zmago in je igral na vso moč. Res pa, da mu je načrte prekrižala poškodba enega od članov prve peterke in ni dvakrat za reči, da bi Nizozemci že na začetku lahko naleteli na mino, kakršne se v tekmah z outsiderji bojimo vsi selektorji.

Zadovoljni, a brez pretirane evforije že zremo na tekmo proti Škotom, kjer bomo poskusili ponoviti današnjo predstavo in si na poti do željene zmage populiti čim manj las.




Last edited by Deschamps at 08/26/2019 16:05:42

Pred nadaljevanjem turnirja še nekaj mojih misli o selekciji in treningu igralcev.

Izbor treniranca je prva od pomembnih faz treninga. Seveda je najbolje, če se igralca dobi na naboru, a za to je potrebna dobra mera sreče. V poštev načeloma pridejo igralci s potencialom najmanj MVP/NKI, a kot vidite, je trenutno v reprezentanci tudi Nastja Cigale, ki ima zgolj potencial superzvezdnik. Verjetno bi lahko videli še kakšnega superzvezdnika, ki bi bil primeren za reprezentanco, a v večini se managerji igralcem s takim potencialom ne nameravajo posvečati toliko časa in planirati treninga tako, da bi igralec lahko v celoti izkoristil svoj potencial. Če kupujete igralca, svetujem torej potencial MVP/NKI ali še bolje HoF/večno slaven, a če kdo na naboru dobi superzvezdnika z visokimi začetnimi skilli mislim, da se ga vsekakor splača trenirati. Četudi ne pride v reprezentanco, je doma vzgojen igralec, ki v klubu prispeva pomembno vlogo, vreden veliko več, kot kupljeni igralec - tudi če je le-ta Slovenec.

Začetni skilli so z uvedbo mladinskih trenerjev in trening centrov nekoliko izgubili na veljavi. Pred njihovo uvedbo je bilo mogoče igralca, ki je bil draftan v 18. letu , čez palec, v 12 sezonah natrenirati nekje od 75 pa do 95 skillov - odvisno seveda od trenerja, končne pozicije in višine igralca. Zdaj verjamem, da se da pri igralcih višine okoli 2m natrenirati tudi 100+ skillov, kar pomeni, da so primerni treniranci praktično vsi 18-letniki z vsaj 40 ali 45 TSP ali 19-letniki z vsaj 55-60 TSP in brez večjih lukenj. V splošnem je največji pain in the ass trenirati obe obrambi. Če je luknja (skill <4) v eni, še nekako gre, v dveh je pa že kriza. Delež igralcev, ki se smatrajo kot ugodni za trenirati, je torej kar precej velik. Seveda so boljši začetni skilli še dodatna prednost in igralec bo natreniran prej.

Seveda močno priporočam mladinskega trenerja (stopnja 5 je kar poceni), trening center najvišjega ranga, ter trenerja vsaj stopnje 5, še bolje 6.

Načrt treniranja je druga pomembna stvar. V splošnem je spet najbolje čimprej pokrpati vse luknje, ter igralcu do 21. leta trenirati sekundarne skille. Slednje ga morda ne bo pripeljalo v U21, ali pa bo tam igral kot krilo. Vsekakor bi pomojem vsak kandidat za reprezentanco še pri svojih 23 ali 24 letih moral izgledati kot krilo, šele potem sledi specializacija, za katero je še dovolj časa, trening pa bo potekal relativno hitro. Nikakor ne pravim, da moramo vsakega igralca natrenirati v neko vsestransko čudo, mislim pa, da je ob zgoraj omenjenih, čez prst, vsaj 80 skillih, ki jih igralec tekom treninga lahko pridobi, več kot dovolj prostora za dobro natrenirane sekundarne skille, četudi bodo primarni skilli na koncu plačo razbohotili na 200k+.

Minimalni standardi za vsakega igralca v reprezentanci so tako približno: ZO vsaj 8, podaje vsaj 8, MPK vsaj 12 in OPK vsaj 9. To so zahteve, ki bi jih po mojem mnenju lahko brez problemov izpolnil prav vsak igralec, ki se trenira 10+ sezon, kar bi moral biti standard za kakovostne igralce. Seveda se teh naključno izbranih številk ne mislim držati kot pijanec plota in bom kdaj zamižal na en uč, a tu nekje se bo potegovala črta.

(se nadaljuje)


Last edited by Deschamps at 08/27/2019 05:50:34

Skilli, ki za moje pojme predstavljajo dodano vrednost igralcu so pri zunanjih igralcih predvsem razdalja meta, podaje in MPK, pri igralcih pod košem pa razdalja meta, podaje inblokade. Zraven seveda pri obojih tudi obe obrambi.

Kaj je pri teh skillih tako čudovitega? Nič tako zelo posebnega. Seveda, dobre podaje v celotni ekipi po mojem omogočajo precej bolj elastičen nabor napadalnih taktik, v poštev pridejo tudi razne "obskurne" taktike ala princeton in nasploh bo procent meta precej višji. Razdalja meta daje pravo alternativo znucanim taktikam pod koš, MPK je itak zelo uporaben skill, ki pri zunanjih igralcih zelo malo omejuje potencial in ne prispeva veliko k plači, blokade pa so podaljšek OPK in posledično seveda uporabne proti pogosto igranim notranjim taktikam. A glavno tem skillom je, da so v večini podtrenirani. Če ima igralec vodenje, prodiranje, met iz skoka, itd. 19 ali 20... Big deal, vsi igralci po vseh reprezentancah imajo te skille vsaj 17 ali 18. Neka konkretna razlika se tu ne naredi. Če pa ima igralec razdaljo meta 16 in povrhu še podaje 15, tu pa lahko govorimo o dodani vrednosti, ki jo premorejo le izjemni igralci.

Trening igralca je končan šele, ko ima igralec natrenirano tudi stamino. Plastično prikazano, je razlika med stamino 1 in stamino denimo 7 ali 8 vsaj ena točka pri vsakem od skillov. To sem seveda malo naložil, a mislim, da za člane prve peterke res velja nekaj podobnega. Ko se trening igralca pri 28-30 letih zaključi, se splača za tisto eno sezono odpustiti trenerja, dobiti tistega z minimalno usposobljlenostjo za 2k/teden, ter trenirati samo stamino, dokler ne doseže stopnje vsaj 7. Pri višjih staminah je doprinos igralca še večji, a, ironično, je nekoliko težje vzdrževati pripravljenost, saj bo igralec kot član prve peterke odigral tudi po 45min/tekmo in ne več 35/min, kolikor je standard pri zmernih stopnjah vzdržljivosti.

Ko igralec enkrat pride v reprezentanco, je seveda dobro imeti tudi športnega psihologa, ki pomaga pri vzdrževanju pripravljenosti.

Če povzamem: Mislim, da je najbolje, da se NT kandidat vso kariero trenira zgolj pri enem klubu. Tako bo pot njegovega razvoja ves čas vsaj približno znana, manj bo izgubljenih tednov treninga in tudi lastnik se bo zaradi navezanosti bolj trudil zanj, tudi v kasnejših letih. Iz lastnih izkušenj vem, da je mamljivo pomisliti na to, da bi že skoraj izdelanega igralca pri 26 ali 27 letih prodali in zaslužili mastne denarce. V resnici se računica ne izide, ves strošek trenerjev, manjka prihodkov zaradi manjšega števila zmag/tankanja, itd. se v resnici nikoli ne povrne. Trening NT igralca se v resnici ne splača, če želite zaslužiti, raje kupite tri zvezdnike več let in jih trenirajte do U21, pa tudi tam v končni fazi ne boste prišli ven z nekimi bajnimi milijoni. Trening NT igralca prinaša zadovoljstvo in popestri igranje, konec koncev pa na koncu prinese tudi možnost kakšnega naslova. In v razmislek - ligaški ali pokalni naslovi tudi ne prinesejo finančnega blagostanja, pa nas večina stremi k takim dosežkom.

Sezona je že v polnem teku in počasi se ustaljuje tudi pripravljenost igralcev. V svojih besedičenjih pravzaprav še nisem omenil tistega, kar verjetno - kot mnogo drugega povedanega - večina že ve. Skrb za dobro (no, dobesedno gledano za odlično) pripravljenost je še eden od korakov do polno izkoriščenega potenciala igralca v klubu in reprezentanci.

Ta teden sem s pripravljenostjo zadovoljen, a vedno je lahko še boljše:

7 igralcev je na pripravljenosti odlično,
4 igralci so na pripravljenosti dobro
5 igralcev je na pripravljenosti zadovoljivo

Za odlično pripravljenost potrebuješ tudi nekaj malega sreče (bojda faktor sreče močno zreducira športni psiholog, ki ga sam še nisem preizkusil), vse kar je pod dobro pripravljenostjo, pa kliče k dodatni pozornosti pri uravnavanju tedenskih minut. Večjih grehov pri igralcih s pripravljenostjo 7 sicer ni bilo, vseeno pa velja, da je, še posebej pri igralcih z nižjo stamino, kakšna minuta manj bolje od kakšne minute več. Omeniti velja sicer, da so tuji lastniki, ki si lastijo točno 50% našega igralskega kadra, za pripravljenost poskrbeli nekoliko bolje od domačih managerjev. Res, da je razlika v okviru napake pri sublevelih, a vseeno je informacija zgovorna. Upam, da se boste vsi domači managerji potrudili, da bo naslednji teden slika drugačna

Približuje se tekma proti Škotom. Slednji imajo s pripravljenostjo nekoliko večje probleme, kar nas brez lažne skromnosti postavlja v vlogo favoritov. Enako bi bilo tudi ob enaki pripravljenosti. Vseeno pa je ta teden že potrebno paziti, saj se v naslednjem krogu pomerimo z zelo neugodnimi Romuni, kjer je pričakovano razmerje moči na igrišču popolnoma drugačno. Vsak igralec, ki je trenutno v ekipi, je lahko brez problema član prve peterke, zato vas prosim, da ta teden minutam namenite še posebno pozornost

Vseeno Škotov ne mislimo podcenjevati, ker, saj veste, dandanes imajo že prav vsi igrače. V ekipi vlada dobro vzdušje, po poškodbi se vrača kapetan Dejan Jakovac in verjamem, da se bomo na tekmi prikazali v najlepši podobi.

Slovenska reprezentanca nadaljuje z zmagovitim nizom na evropskem prvenstvu v Litvi. Tokrat smo upravičili vlogo favorita proti Škotski (52095) in zmagali prepričljivo, 121-93.

Na tekmi smo začeli s podobno prvo peterko kot proti Albaniji, sprememba je bila le na položaju centra, kjer je slabše pripravljenega Žigo Pečevnika zamenjal izkušeni kapetan Dejan Jakovac, ki je prvo tekmo izpustil zaradi poškodbe. Prve minute so nakazovale veliko kakovostno razliko med moštvoma, a po vodstvu naših s 13-7 so se Škoti prebudili, se odlično prerivali v skoku, ter hitro povedli, prednost pa nato zadrževali do konca četrtine.

Hitro se je začel nakazovati tudi problem osebnih napak našega najkoristnejšega igralca prejšnjega obračuna, Gorana Ostermana, ki je bil poslan v slačilnico že po 2 minutah druge četrtine. Notranja linija Škotov, Dolles-MacTear-MacInally, je z agresivnimi prodiranji pod koš spravljala v obup naše visoke igralce, in čeprav je Osterman v svojih enajstih minutah blestel v napadu (met 3-3), se v obrambi tokrat ni izkazal. Njegova menjava, Janez Caf, se je Škotskemu robustnemu triu uprl precej bolje in do konca polčasa smo le nekako uspeli preobrniti rezultat v naš prid, a razlika ni dopuščala ležernega nadaljevanja.

Tekma se je, morda zaradi lastnosti game enginea, morda zaradi ostrih besed v povišanem tonu v slačilnici, odločila v tretji četrtini, ko smo, na krilih nepričakovanega junaka Cafa (26 točk, met 11-16, 8 skokov in 3 asistence), povedli tudi že za 20 točk. V zadnji četrtini smo tokrat vzdrževali agresiven ritem in najvišjo prednost, 28 točk, dosegli prav na koncu tekme. Zmaga je bila sicer pričakovana, a še enkrat več sem spoznal, da na reprezentančnem nivoju ni lahkih tekem.

V preostalih srečanjih ponovno ni bilo presenečenj, Srbi so odpravili Romune (52096), Španci pa so odpihnili Azerbejdžan (52093) in po koš razliki zanesljivo vodijo v skupini. Ponovno so nastradali Nizozemci, proti katerim so se tudi Albanci odločili igrati na vso moč - tako kot Azerbejdžan tudi oni neuspešno (52094). Malo sem se bal, da bomo ti, proti katerim vsa šibkejša moštva iščejo presenečenje, mi, a očitno temu ni tako.

Naslednji ponedeljek sledi prvi resen test trenutne kakovosti reprezentance, nasprotnik bo Romunija. Da bi lahko odigrali, kot si zamišljam, bi seveda potreboval večino reprezentantov v odlični formi, zato vas prosim, da se posebej potrudite pri minutah ta teden.

Pred ponedeljkovo tekmo z Romuni je naša pripravljenost zadovoljiva:

7 odlično pripravljenih igralcev
5 dobro pripravljenih igralcev
2 zadovoljivo pripravljena igralca
2 povprečno pripravljena igralca

Pogrešali bomo predvsem nekatere naše igralce pod košem, Metoda Šporarja, Žigo Pečevnika in Janeza Levičarja. Veteran Jaka Križnič je menjal klub in nanj za tekmo že predhodno nisem računal. Vprašanje, kako bo sedaj z njegovo pripravljenostjo in padci skillov, tako da trenutno kaže, da bo v ekipi do konca sezone predstavljal zgolj mrtvo težo.

Iz nasprotnega tabora prihajajo novice o podobni pripravljenosti, Romuni imajo 4 odlično pripravljene igralce, 10 dobro pripravljenih in enega zadovoljivo pripravljenega. Vseeno se obeta zelo tesna tekma, tako po DMI-ju kot po plačah nas košarkarji iz dežele grofa Drakule prekašajo, prav tako ne izgleda, da imajo Romuni zelo enostranske igralce.

Prvi zvezdnik ekipe, Adrian Neamtu (39014388) je v odlični pripravljenosti, kar za nas vsekakor ni vzpodbudno in naši mladci se bodo morali pošteno potruditi, da ga zaustavijo na zmernih številkah. Močna centerska linija Nicolae Butnaru (38214393), Bogdan Radu (39768111) in Viorel Ilie (39768202) je v dobri pripravljenosti, kar nam še daje upanje za borbo pod košem, odlčno pa je pripravljen tudi njihov organizator igre Valentin Constantin (39768714).

Vsekakor so se Romuni v uvodu prvenstva izkazali kot žilava ekipa, ki lahko upravičeno cilja na prvo polovico razpredelnice. Verjamem, da bodo proti nam upali na zmago. Zato bo podpora navijačev še toliko bolj pomembna

Na tretji tekmi evropskega prvenstva so naši fantje dobesedno leteli po igrišču in igraje odpravili Romunijo z rezultatom 106-77 (52098)!

Pred tekmo pričakovanja v našem taboru niso bila tako visokoleteča, saj nas romunski kader po plačah prekaša na prav vseh pozicijah, njihov prvi zvezdnik Adrian Leamtu pa je igralec, kakršnega trenutno v naši reprezentanci žal ni. Bilo je sicer jasno, da smo v sekundarnih skillih na nekaterih pozicijah (spet pa ne na vseh) močnejši, zato je bilo na tekmi pričakovati spopad primarno in sekundarno usmerjenih ekip.

V pričakovanju dvoboja sem se odločil nekoliko okrepiti naš kader, zato je BB zveza Slovenije stopila v stik s kitajsko komunistično partijo, od koder so nemudoma dali ukaz za transfer Vita Novinščaka iz Kitajske v Litvo, kjer je ta 29-letni igralec z izkušnjami iz BBB sinoči debitiral za izbrano vrsto Slovenije. Vidi se, da je vso kariero preigral in pretreniral na daljnem vzhodu, saj lahko tako perverzno treniranega igralca ustvarijo zgolj Kitajci. Vsekakor je Vito kasneje svojo nalogo opravil več kot zadovoljivo, v 21 minutah je zbral 15 skokov in 5 asistenc.

Sam začetek tekme je bil nekoliko nervozen, naši se v napadanju pod koš sprva niso znašli in Romuni so hitro povedli 4-0, čeprav so začuda igrali z levo roko. Po nekaj minutah igre se je našim matadorjem le odprlo in hitro so zagospodarili na igrišču, ter prešli v vodstvo, ki so ga v prvi četrtini držali na okoli 5 točkah razlike. Romunski selektor se je odločil za nekoliko nenavadno taktiko zunanje izolacije, s katero je verjetno pričakoval, da bo najboljši igralec na igrišču, Neamtu, ki je igral na C, pometal z našimi centri. A stvari so odvile po svoje in največ žog so Romuni zmetali s pozicije SG, kjer je najprej priključek držal mladi Emilian Lupulescu.

V začetku druge četrtine se je udarni SG romunske izbrane vrste poškodoval in ofenzivno dirigentsko palico je prevzel izkušeni Anghel Filip, ki je tekmo sicer končal z 22 točkami, a ob poraznem metu 7-23. Tako je potrebno pohvaliti Timoteja Mercino ter Edvarda Kadivca za njun obrambni prispevek, čeprav nimata veliko izkušenj pri obrambi na poziciji SG. Do polčasa so Romuni priključek še za silo držali, v tretji četrtini pa so naši stopili na plin, ob izvenserijskem metu je prednost hitro naraščala in do začetka zadnje četrtine je bila tekma bolj ali manj odločena. S končno koš razliko 29 točk smo dosegli celo najvišjo zmago v sezoni!

Najboljši strelec ekipe je bil z 22 točkami in zelo dobrem metu 10-16 ponovno Goran Osterman, omeniti pa velja tudi njegovo menjavo, Nastjo Cigaleta, ki je, ob odličnem metu 8-11, zbral 17 točk in 3 blokade.

Čeprav smo tokrat Romune popolnoma nadigrali, je treba priznati, da smo imeli tudi nekaj sreče, saj njihova taktika ni bila najbolj posrečena. Res so do neke mere izkoristili notranjo usmerjenost naše prve (in druge) peterke, ter posledično slabšo zunanjo obrambo. A obenem so iz igre odrezali svojega prvega zvezdnika. Poleg tega pa se jim je v 2. četrtini poškodoval tudi igralec prve peterke, za povrhu pa so igrali tudi z levo roko in bodo svojo priložnost očitno iskali proti Nizozemcem. Po drugi strani smo mi igrali z zgrešeno napovedjo, a tu se mi je zdela napoved notranje taktike smiselna in verjetno bi bilo zanje vseeno bolje, če bi igrali pod koš.

Ne gre se pritoževati, zmaga je vsekakor lepa in daje dobro popotnico pred drugo polovico tekmovanja, retrospektivno mi je žal edino, da nismo igrali z levo roko. Sledi tekma proti Azerbejdžanu, kjer gre pričakovati zmago in odlično izhodišče za zadnje tri odločilne tekme. Seveda, tudi Azerbejdžan ni naivna ekipa, seštevek plač trojice Səfixanov (39936127)- Aghamammadli (38298114)-Əsgərov (39890862) je višji od seštevka plač celotne naše prve peterke pa še koga zraven. Tako da vse slovenske lastnike ponovno naprošam, da popazijo na pripravljenost svojih igralcev

Last edited by Deschamps at 09/10/2019 03:30:09